Cerkljanski izseljenci v Jugoslavijo med obema vojnama

V Jugoslavijo so se iz Cerkljanskega preselili-

Andrej Ambrožič-Otalež

Janez Tušar-Otalež
Peter Božič-Otalež
Viktorija Božič-Otalež
Franc Božič-Otalež
Alojz Bevk-Otalež
Anton Bajt, -Reka
Jožef Bajt-Poljane
Pavel Bajt-Poljane
Cecilija Bevk-Ravne
Frančiška Bevk-Ravne
Janez Bevk-Cerkno
Jožef Bevk -Zakojca
Karel Bevk-Zakojca
Ljudmila Bevk-Zakojca
Jožef Bevk ml.-Zakojca
Peter Bevk-Ravne
Viktor Bevk-Cerkno
Ivan Bizjak-Zakriž
Marija Bizjak-Čeplez
Marjeta Božič-Ravne
Cvetka (Florjana) Brelih-Cerkno
Iva Brelih-Cerkno
Julijana Brelih-Cerkno
Peter Brelih-Cerkno
Jernej Čelik-Polane
Jernej Čelik-Cerkno
Čerin Franc-Čelo
Čerin Olga roj. Bevk-Cerkno
Venceslav Eržen-Cerkno
Ivan Flander,-Labinje
Jakob Flander-Labinje
Ema Galičič-Poljane
Marija Galičič-Poljane
Andrej Hadalin-Zakriž
Dominik Hadalin-Zakriž
Franc Hadalin-Zakriž
Ivan Hadalin-Zakriž
Jernej Hadalin-Zakriž
Justina Hadalin-Zakriž
Terezija Hadalin, -Poljane
Anton Hvala-Reka
Katarina Hvala-Reka
Peter Hvala-Reka
Andrej Jurman-Reka
Ivan Kenda-Reka
Mihael Kenda-Cerkno
Andrej Kobal-Cerkno
Marjanca Kofol-Ravne
Rudi Kofol-Ravne
Alojz Kosmač-Labinje
Andrej Kosmač-Poljane
Jernej Kosmač-Straža
Franc Ladiha-Cerkno
Katarina Ladiha,-Cerkno
Mihael Lahajnar-Straža
Albina Mažgon-Ravne
Ernest Mažgon-Ravne
Franc Mažgon,-Ravne
Janez Mažgon-Ravne
Jerca Mažgon-Ravne
Jožef Mažgon-Ravne
Marička Mažgon,-Ravne
Milka Mažgon-Ravne
Peter Mažgon-Ravne
Peter Mažgon-Ravne
Ana Mezek, -Cerkno
Franc Mezek -Cerkno
Franc Mezek-Cerkno
Katarina Mezek-Cerkno
Ladislav Mezek-Cerkno
Marija Mezek -Cerkno
Ana Močnik-Cerkno
Neža Močnik-Gorje
Franc Moškat-Poče
Antonija Obid-Straža
Antonija Obid-Zakriž
Ljudmila Obid-Straža
Pavel Obid-Ravne
Ivan Pagon-Labinje
Franc Peternelj,-Zakriž
Gabrijel Peternelj-Planina
Jožef Peternelj-Straža
Franc Pirih-Zakriž
Peter Pirih-Trebenče
Urh Pirih-Ravne
Ana Planinc-Zakriž
Marija Planinc-Zakriž
Otmar Planinc-Zakriž
Franc Platiše-Poče
Gabrijel PlatišePoče
Janez Prezelj-Ravne
Jakob Primožič-Planina
Jože Primožič- Planina
Andrej Purgar-Zakriž
Ana Rodman-Cerkno
Anton Rojc-Cerkno
Vincenc (Vinko) Rojc ml-Cerkno
Vincenc Rojc st-Cerkno
Andrej Sedej-Zakriž
Andrej Simonič-Cerkljanski vrh
Danilo Simonič-Cerkljanski vrh
Peter Svetičič,-Cerkno
Jurij Šinkovec-Straža
Franc Štravs-Ravne
Jakob Štucin,-Poljane
Pavla Štucin-Cerkno
Peter Štucin-Cerkno
Anton Tavčar,-Labinje
Ivan Tušek-Gorje
Janez Vončina-Ravne
Pavla Vončina-Ravne
Pavla Vončina-Ravne
Milka Žnidaršič-Ravne

Vir-V. Prezelj, Cerkljanska skozi čas, Prispevki za zgodovino Cerkljanske II. Založba Bogataj, Idrija, 1997.

DRUŽINA AMBROŽIČ -PORODICA AMBROŽIČ
Vir-OD PREDNIKOV DO POTOMCEV – SLOVENCI V SLATINI IN BANJALUKI
1923 – 2008-
Društvo Slovencev republike Srbske -TRIGLAV BANJA LUKA(2009)

Avtor-Vladimir Ambrožič
Prevod avtor bloga

Družina Ambrožič iz vasi Otalež pri Idriji (tedanja Kranjska pokrajina)

Oče Andrej je bil rojen v Otaležu leta 1863. mama Štefanija roj. Raspet v vasi Masore leta 1889. Po poroki so Ambrožičevi živeli pri Raspetovih, kjer se je Andrej izučil za gradbenika.V Otaležu so se jima rodili štirje otroci: sinovi Josip, Vinko in Bernard in hčer Olgica. Do leta 1926. so živeli v Otaležu. Po prvi svetovni vojni in Rapalskem sporazumu nastane nova država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Del slovenskega primorja postane del vojne uprave Italije. Težko življenje Slovencev postane še težje s prihodom Musollinija na oblast, ko so fašisti nameravali uničiti vse kar je Slovensko – jezik,šole, običaje in slovenski način življenja.

Pod takšnim pritiskom primorski Slovenci zapuščajo svoje domove in domovino, te odhajajo v novoustanovljeno Kraljevino in v druge krajev širom sveta.
Andrej Ambrožič, potem ko mu je bilo prepovedano se ukvarjat z gradbeno obrtjo , odide v Bosno, v Banja Luku, kakor tudi mnogo drugih primorcev. Sinova Josip in Vinko sta ostala  pri babici in dedku. V Banja Luki se jima je rodil sin Vladimir leta 1930. Sinova Josip in Vinko sta prišla v Banja Luko leta 1934. Andrija je v Banja Luki ustanovil gradbeno podjetje, v katerem je zaposlil svoje sinove in druge Slovence, ter je zgradil več privatnih hiš in trgovskih delavnic, od katerih mnoge
stojijo še danes, po vseh povojnih dogajanjih v  Banja Luki. Andrija je zgradil družinsko hišo v Beograjski ulici, potem pa še dve v ulici Miše Stupara za potrebe svoje številne družine. Po vojni leta 1945 se je Andrija zaposlil v gradbenem podjetju „Pavao Radan“,kjer je delal vse do odhoda v pokoj leta 1953. . Andrija je umrl leta 1959 in je pokopan na  pokopališču Sv. Marka v Banja Luki.

Soproga Štefanija s hčerko Olgo, sinom Vladimirom, je od leta 1961. s snaho
Janjo živela v skupnem gospodinjstvu do leta 1975, ko je umrla; pokopana je na pokopališču Sv. Marka.
Sin Josip se je zaposlil  takoj po vojni v podjetju „Elektrokrajina“, Banja Luka, kjer je delal vse do odhoda v pokoj. Oženil se je z Angelo (roj. Lapajne) in imel tri hčerke: Marijo, Adelu in Albinu in sina Ambrozija. Umrl je leta 1989, pokopan je na pokopališču Sv Marka.
Sin Vinko se je po vojni zaposlil v podjetju „Pavao Radan“ v katerem je delal do odhoda v pokoj.Z soprogo Marijo Čavrag ni imel otrok. Zgradil je družinsko hišo v ulici „Rada Vranješeviča““, umrl je leta 1986 in je pokopan na pokopališču Sv Marka.
Sin Bernard se je po vojni zaposlil v komunalnem podjetju „Put“ v katerem je delal do odhoda v pokoj. Z ženo Dorotejo (roj. Ajniher) je imel  dva sinova: Andrijo in Borisa, ter hčer Astrid. Umrl je leta 2003. in je pokopan  na pokopališču Sv. Marka.
Sin Vladimir se je po končani kmetijski šoli v Sarajevu zaposlil v mlekarni Banja Luka, pred odhodom v pokoj leta 1997. je delal v kmetijskem kombinatu „Mladen Stojanovič“ Nova Topola. Oženjen je z Janjo (roj. Gakovič) in ima dva sina – Sinišo in Pavla.
Hčerka Olgica je celo življenje preživela z mamo Štefanijo in očetom Andrijo, ukvarjala se je z krojaštvom in pomagala družini v težkih časih. Umrla je leta 1979. in je pokopana je na pokopališču Sv Marka.
Vladimirov starejši sin Siniša je zaposlen v podjetju„Perutnina“ iz Ptuja, oženjen je z Miro (roj. Markozić) in ima sina Aleksandra in hčerko Anjo, oba sta še učenca osnovne šole.
Drugi sin Pavle zaposlen je na Ameriški ambasadi v Banja Luki, oženjen je z Ano (roj. Atlagić) in nimata otrok.
Družina Vladimirja živi v družinski hiši v naselju Borik.