RODBINA BEVK iz Laniš “Na Danikovš”
Vir-ROBERT FONDA -http://rfondablog.blogspot.com/
O IZVORU PRIIMKA BEVK – domnevam, da je priimek nastal na kmetiji “Bevšek” pod Bevkovim vrhom nad Jaznami in Otaležem. Bevkov vrh je med okoliškimi hribi najvišji in ga najprej pobeli sneg. Verjetno zato so hribu nekoč rekli Belek (narečno Beuk), kar bi lahko bilo ključno tudi pri nastanku priimka družine, ki je tam živela. Vtis, da je to povsem možen vzrok nastanka priimka mi dodatno potrjuje tudi poimenovanje bližnje kmetije “Mrzlovrških”, ki vzbuja podobno asociacijo poimenovanja družine glede na vremenski vpliv v okolici. Kasneje so potomci iz kmetije “Bevšek” priimek Bevk širili v smereh večjih okoliških središč. Na sever proti bližnjem Cerknem, od tu na zahod proti Cerkljanskim Ravnam (in naprej na Tolminsko in Goriško) in na severovzhod proti Novakom in Davči. Na vzhod v Poljansko dolino proti Škofji Loki in naprej proti Kranju oz. Ljubljani, na jug pa preko Idrijce in Bevkove grape proti Idriji. Priimek je pisan tudi kot Beuk, in je morda soroden priimku Bevek. Zgodnji zapisi priimka: WEUK ex Lanische (r.~1700), tudi WEUCK. Leta 2006 je bilo 537 nosilcev priimka: 45% Goriška, 24% Gorenjska, 12% Osrednja Slovenija, 4% Podravska, 4% Obala, 4% JV, 4% Pomurska, 2% Savinjska, 1% Zasavska.
Vir-ROBERT FONDA -http://rfondablog.blogspot.com/
O IZVORU PRIIMKA BEVK – domnevam, da je priimek nastal na kmetiji “Bevšek” pod Bevkovim vrhom nad Jaznami in Otaležem. Bevkov vrh je med okoliškimi hribi najvišji in ga najprej pobeli sneg. Verjetno zato so hribu nekoč rekli Belek (narečno Beuk), kar bi lahko bilo ključno tudi pri nastanku priimka družine, ki je tam živela. Vtis, da je to povsem možen vzrok nastanka priimka mi dodatno potrjuje tudi poimenovanje bližnje kmetije “Mrzlovrških”, ki vzbuja podobno asociacijo poimenovanja družine glede na vremenski vpliv v okolici. Kasneje so potomci iz kmetije “Bevšek” priimek Bevk širili v smereh večjih okoliških središč. Na sever proti bližnjem Cerknem, od tu na zahod proti Cerkljanskim Ravnam (in naprej na Tolminsko in Goriško) in na severovzhod proti Novakom in Davči. Na vzhod v Poljansko dolino proti Škofji Loki in naprej proti Kranju oz. Ljubljani, na jug pa preko Idrijce in Bevkove grape proti Idriji. Priimek je pisan tudi kot Beuk, in je morda soroden priimku Bevek. Zgodnji zapisi priimka: WEUK ex Lanische (r.~1700), tudi WEUCK. Leta 2006 je bilo 537 nosilcev priimka: 45% Goriška, 24% Gorenjska, 12% Osrednja Slovenija, 4% Podravska, 4% Obala, 4% JV, 4% Pomurska, 2% Savinjska, 1% Zasavska.
Hiša “Na Danikovš” z zadnje strani
Foto: Fanči Šarf, 1954
Hiša “Na Danikovš” (sprva Laniše 21, danes Gornje Jazne 26) leži na pobočju hriba Laniše v župniji Nova Oselica. Čeprav je bil po zapisu v družinski knjigi te župnije Valentin BEVK (1801-1882), ki se je v hišo vselil leta 1836, “novohišar”, je bil najverjetneje prvi hišni gospodar Gregor ZAJC (1810*-1836) iz Otaleža 99. Gregor je menda hišo kupil ob svoji poroki leta 1835, a je ta že leto kasneje umrl in njegova vdova Marjana se je 3. novembra 1836 poročila s prav tako vdovcem Valentinom BEVK-om, sinom Jožefa BEVK-a in Jere ERŽEN.
Valentin, ki je s svojo prvo ženo Marjano OBLAK (1803-1831) do takrat živel v hiši ženinih staršev Hobovše 7 “Na Veharše” in z njo imel dva tam rojena otroka: Janeza (1829-1874) in Uršo (1831-?), je s poroko leta 1836 “Na Danikovš” dejansko pristopil. V naslednjih letih se je tam rodilo še osem otrok prve generacije rodbine BEVK: Tomaž (1836-1917), Anton (1838-1905), Neža (1839-1862), Marjana (1841-1902), France (1843-?), Marija + (1844-1846), Valentin (1847-1909) in še en Janez (1849-?).
Foto: Fanči Šarf, 1954
Hiša “Na Danikovš” (sprva Laniše 21, danes Gornje Jazne 26) leži na pobočju hriba Laniše v župniji Nova Oselica. Čeprav je bil po zapisu v družinski knjigi te župnije Valentin BEVK (1801-1882), ki se je v hišo vselil leta 1836, “novohišar”, je bil najverjetneje prvi hišni gospodar Gregor ZAJC (1810*-1836) iz Otaleža 99. Gregor je menda hišo kupil ob svoji poroki leta 1835, a je ta že leto kasneje umrl in njegova vdova Marjana se je 3. novembra 1836 poročila s prav tako vdovcem Valentinom BEVK-om, sinom Jožefa BEVK-a in Jere ERŽEN.
Valentin, ki je s svojo prvo ženo Marjano OBLAK (1803-1831) do takrat živel v hiši ženinih staršev Hobovše 7 “Na Veharše” in z njo imel dva tam rojena otroka: Janeza (1829-1874) in Uršo (1831-?), je s poroko leta 1836 “Na Danikovš” dejansko pristopil. V naslednjih letih se je tam rodilo še osem otrok prve generacije rodbine BEVK: Tomaž (1836-1917), Anton (1838-1905), Neža (1839-1862), Marjana (1841-1902), France (1843-?), Marija + (1844-1846), Valentin (1847-1909) in še en Janez (1849-?).
Lončena peč v hiši “Na Danikovš”
Risba: Marjan Vojska, 1954
Hiša, ki je bila revna in, kot je videti s fotografije, še leta 1954 krita s slamo, je takrat v sebi še hranila bogato zbirko etnološke kulturne dediščine predmetov. Ti so se ohranili vsaj v risbah Marjana Vojske, ki so danes na ogled v spletni zbirki Slovenskega etnološkega muzeja[2]: podou’nca (pečnica), kotu (kotel), koza, gajtri (okenska mreža), žitna skrinja, skled’nk (sklednik) in korc. Nekaj predmetov in notranje opreme (Cajn’ce, neške, krošnja za cimpermana in sklednik) je s svojim fotografskim aparatom istega leta zabeležila tudi Fanči Šarf.
Risba: Marjan Vojska, 1954
Hiša, ki je bila revna in, kot je videti s fotografije, še leta 1954 krita s slamo, je takrat v sebi še hranila bogato zbirko etnološke kulturne dediščine predmetov. Ti so se ohranili vsaj v risbah Marjana Vojske, ki so danes na ogled v spletni zbirki Slovenskega etnološkega muzeja[2]: podou’nca (pečnica), kotu (kotel), koza, gajtri (okenska mreža), žitna skrinja, skled’nk (sklednik) in korc. Nekaj predmetov in notranje opreme (Cajn’ce, neške, krošnja za cimpermana in sklednik) je s svojim fotografskim aparatom istega leta zabeležila tudi Fanči Šarf.
Gospodar druge generacije BEVK “Na Danikovš” je postal Valentin BEVK (1847-1909). Leta 1879 se je v Otaležu poročil s Katarino ZAJC (1855-?) iz Lazca in z njo imel sedem otrok. Po vrsti so si sledili: Tomaž (1879-1939), Janez + (1882-1882), Jožef + (1885-1885), Janez (1886-1916*), Francka (1890-1950*), France (1893-1957*) in Jakob (1896-1982). Hišo je dedovala njihova sestra Francka. Poročila se je, ko je imela že preko 40 let, tako, da svojih otrok ni imela. V hišo je takrat pristopil od nje dvajset let mlajši mož France ČEFARIN, ki se je leta 1950* kot vdovec ponovno poročil. Hišo in posest “Na Danikovš” sta dedovala njegova sinova iz drugega zakona: Mirko in Ivan.
[3] Družina BEVK, 1921: z leve stojijo bratje France,
Jakob in Tomaž; sedita mati Katarina in sestra Francka
Jakob in Tomaž; sedita mati Katarina in sestra Francka
Nihče izmed štirih sinov Valentina in Katarine BEVK, vsi so služili vojsko[4] v 1. svetovni vojni, ni ostal doma. Najstarejši izmed njih, Tomaž (1879-1939), ki je bil po poklicu tesarski pomočnik, je postal gospodar “Sredenjske bajte”, po novem “Pr’ Tomaž” v Lanišah 24/4. Bil je dvakrat poročen. S prvo ženo “Ruparsko.Lesjakovo” Micko TREVEN (1880-1923) je imel šest otrok: Ano (1905-1984) por MEZEK, Angelo (1908-?) por. KRMELJ, Janeza (1910-1940), Franceta (1912-1985), Marijo (1913-?) in Karla + (1919-1920), z drugo ženo “Matješkovo” Francko BAJT (1894-1985) pa še štiri: Francko (1925-Avstralija), Dorico (1927-2005) por. PETERNELJ, Ivano (1931) por. FRELIH in Jožico (1935) por. PRETNAR. Tomaž je imel težave s kolki in je umrl za kostno jetiko, star 59 let. “Tomaževe” hiše danes ni več. Janez (1886-1916*) je umrl v 1. svetovni vojni. France (1893-1957*) je bil rojen 22. januarja 1893. Njegova krstna botra sta bila Janez (Johann) ŠTREMFELJ in Marija SLABE, babica pa Maria STERŠINAR. France z družino ni imel sreče. Najprej je s “Podčrtarsko” Malko KACIN imel nezakonsko hči Jožico (1920-2012), mojo staro mamo, potem pa s “Pagonovo” Ivano MRAK (1900*-1950*) iz Hobovš še nezakonskega sina Franceta (1927-1947*), ki je umrl komaj 20 let star za pljučnico. France, ki je ostal sam, je bil bolehen[5]. Umrl je v Jaznah in je pokopan na pokopališču v Otaležu. Njegovega nagrobnika ni več. Najmlajši izmed sinov Jakob (1896-1982) je leta 1925, po poroki z Marjano DERMOTA (1903-1985), hčero Urbana DERMOTE (1844-1919) in Neže KALAN (1859-1944) pristopil k “Likerču” na Sovodenj. Imela sta štiri otroke: Franceta (1927-Argentina 2001*), Angelo (1931) por. ŠPIK, Rezko (1937) por. NOVAK in Milana (1948). Jakob, ki je imel govorno napako (menda je jecljal), je bil ugleden tesarski mojster, ki je imel več najetih delavcev. Bil pa je tudi Maistrov borec za severno mejo.
—–
[1] Mihael Peternel je 31 let star v rojah ob Sovodenjskem mlinu padel v vodo in utonil. Pa je bilo res tako? Kasneje se je govorilo, da so ob prekopavanju groba njegovi posmrtni ostanki ležali na boku in ne v legi kot je bil položen v krsto. To je ljudi begalo in predvsem njegova hči Slavica Peternel (1920-2007) je bila zaradi tega vse življenje zaskrbljena, saj jo je preganjal občutek, da so njenega očeta pokopali živega. Še malo pred smrtjo je telefonirala Jožici in jo povprašala, če kaj več ve o tem dogodku.
[2] Popis etnološke zbirke – Teren 11: Cerkljansko, 30. 7. – 31. 8. 1954. Avtor risb Marjan Vojska, akad. slikar in grafik.
[3] Fotografijo mi je za preslikavo posodila družina Milana Bevka “Likerča” iz Sovodnja.
[4] Domoljub 1.4.1915, št. 13, str. 198: “Vdova Katarina BEVK iz vasi Laniše v župniji Nova Oselica ima štiri sinove vojake”
[5] Aleksander ERŽEN (1930) “Boštjanov” iz Mrzlega vrha mi je leta 2006 povedal, kako ga je kmalu po 2. svetovni vojni (1946/7) vozil v bolnišnico v Idrijo.
[1] Mihael Peternel je 31 let star v rojah ob Sovodenjskem mlinu padel v vodo in utonil. Pa je bilo res tako? Kasneje se je govorilo, da so ob prekopavanju groba njegovi posmrtni ostanki ležali na boku in ne v legi kot je bil položen v krsto. To je ljudi begalo in predvsem njegova hči Slavica Peternel (1920-2007) je bila zaradi tega vse življenje zaskrbljena, saj jo je preganjal občutek, da so njenega očeta pokopali živega. Še malo pred smrtjo je telefonirala Jožici in jo povprašala, če kaj več ve o tem dogodku.
[2] Popis etnološke zbirke – Teren 11: Cerkljansko, 30. 7. – 31. 8. 1954. Avtor risb Marjan Vojska, akad. slikar in grafik.
[3] Fotografijo mi je za preslikavo posodila družina Milana Bevka “Likerča” iz Sovodnja.
[4] Domoljub 1.4.1915, št. 13, str. 198: “Vdova Katarina BEVK iz vasi Laniše v župniji Nova Oselica ima štiri sinove vojake”
[5] Aleksander ERŽEN (1930) “Boštjanov” iz Mrzlega vrha mi je leta 2006 povedal, kako ga je kmalu po 2. svetovni vojni (1946/7) vozil v bolnišnico v Idrijo.
Franc Bevk (1893-1957/8)
Franc Bevk se je rodil 22. januarja 1893 pri Danikovšu v Lanišah .Bil je šesti od sedmih otrok rojenih v družini Valentina Bevka in Katarine, rojene Zajc iz Lazca pri Otaležu. O njegovem življenju se je ohranilo zelo malo. Iz družine Bevk so bili med udeleženci 1. svetovne vojne vsi štirje sinovi. V časopisu Domoljub z dne 1. aprila 1915 je bilo zapisano: »Vdova Katarina Bevk iz vasi Laniše v župniji Nova Oselica ima štiri sinove vojake«. Ti sinovi so bili: Tomaž, Janez, Franc in Jakob. Sprva so bili vsi štirje bratje poslani na vzhodno fronto, v Rusijo. Ali so potovali hkrati ni povsem jasno, za Jakoba pa se ve, da je s 17. ljubljanskim pešpolkom po tridnevni vožnji v večernih urah prispel za Karpate v mesto Kolomija (današnja Ukrajina). Z odprtjem Soške fronte leta 1915 sta bila z vzhodnega (ruskega) bojišča v Posočje najprej premeščena brata Tomaž in Franc, septembra 1915 pa tudi Jakob, ki je bil poslan v krnsko pogorje, kjer je bil tudi ranjen. Vsi trije bratje, ki so konec vojne dočakali v Posočju, so preživeli in se po njej vrnili domov. Četrti, Janez, pa je bil na Ruski fronti zajet. Tudi on je vojno preživel, a se je po njej pridružil ruski revoluciji. Družino si je ustvaril v mestu Astrahan ob Kaspijskem morju. Umrl je že pred 2. svetovno vojno. Franc Bevk je umrl v poznih 50. letih in je pokopan v neznanem grobu na pokopališču v Otaležu.(Vir-Robert Fonda)
Ni komentarjev:
Objavite komentar