O poplavah leta 1926

Tridnevno deževje konec septembra leta 1926 , ki je zajelo celotno slovensko ozemlje , je povzročilo veliko škode tudi v naših krajih in v naši bližini.

Straža, Urbanova hiša, naplavine grušča po povodnji ob Idrijci

Po lepem vročem vremenu, ki je trajalo več tednov, se je v nedeljo 26.9 1926 nebo nenadoma pooblačilo In okrog poldneva je pričel padati dež, ki se je pozneje spremenil v pravi naliv. V nedeljo zvečer je dež ponehal in ljudje niso pričakovali nič hujšega. A že v drugi polovici noči na ponedeljek je začelo močneje deževati in do srede je lilo neprenehoma. 

Vsi potoki, ki tečejo v Idrijco, so grozno narasli. Zaznale so se prve razpoke visoko v hribih, iz katerih je drla voda kakor vodotoki velikih rek. Hribi so vodo naravnost bruhali. Drla je z neverjetno silo in v obilni množini po vsaki majhni grapi. Majhni studenci so se  spremenili v hudournike, ki so s seboj odnašali zemljo, valili  kamenje in ruvali drevesa .Voda  si je izbrala nove struge in na več krajih izpodkopala hiše , plazovi zemlje so odvzeli poslopjem temelje. Premočena in napojena zemlja se je vsipala v plazovih v dolino .Zasula je na več krajih vso cesto. Ljudje so reševali, kar so mogli rešiti .

V ponedeljek ob 2. popoldne je prišla v Cerkno prva alarmantna vest o povodnji in o še stalnem naraščanju  Idrijce. Nemudoma se je zbrala  četa članov prostovoljnega gasilnega društva in se odpeljala na Želin.

Tam je bil pretrgan most, ki pelje v Jageršče ; travniki oddaljeni po 20—50 m od reke so se spremenili v pravo jezero, Idrijca je zajezila Cerknico, tako da je bila voda 3—4 m nad normalo

Na Mlakah, oziroma na Straži je plaz zemlje zasul in deloma odnesel hlev Edvarda Obid v katerem je bilo 12 glav živine in štirje prašiči. Vso živino so rešili razen enega vola, ki ga je plaz odnesel s seboj. Materialna škoda je bila velika. Človeških žrtev ni bilo.

Most pred žago Urban Eržena je sila vode zadelala s hlodi in deskami ter ga nato razbila. Imenovano žago je grušč zasul do strehe. Zasulo je tudi enega otroka ki se je ob tem času nahajal v prostoru poslopja. Odplavilo je veliko lesa, deloma last g .Makuca iz Voljčje drage, deloma lastnika žagarja. Voda je udrla v klet gostilničarja Jožefa Vončina ter se mu pomešala z vinom .

Drevja in hlodov je bilo v reki vedno več, kar je povzročilo da je začela voda hitro rasti. Plavajoče drevje se je ustavljalo pod mostovi in do 10 m dolgi hlodi so butali ob mostove. Ker jih voda ni mogla odplaviti so zajezili njen tok in voda je naglo narasla in prestopila bregove. Množica ljudi je prišla gledat v Želin, kaj vse je Idrijca odnašala s seboj.

Želin leta 1926

Želin-porušen most

Želin-porušen most

V poročilu o poplavah v  časopisu Edinost iz Trsta 1.10 1926 št.234 dopisnik iz Želina zapiše: Lije v neprestanih curkih iz ponedeljkovega neba tako da ne vidiš bližnjih otaležkih bregov in napol zaraščenih bregov na onstranskem bregu Idrijce, kjer so tu pa tam posejane redke hiše Masore. Tik pod cesto buči, divja, hrešči v nepopisnem kaosu voda Idrijce in v daljavi se sliši hrumenje novih usadov.

Cesta  Želin- Idrija je bila zasuta in odnesena skoraj vsa. Most v "Pirhovi luknji" je voda razbila in odtrgala tudi 50 m ceste. Čez ta prepad so gasilci napeli vrv na daljavo 30 metrov in rešili nevarnosti par ljudi. Cesta Želin- Maruškovec je bila na več kot petnajstih mestih pretrgana. Na Cerkljanskem je katastrofa najbolj prizadela vasi ležeče jugovzhodno od Cerkna. Usadov je bilo na stotine. Mnogim posestnikom so odnesli plazovi cele njive. Telefonske in telegrafske zveze so bile pretrgane, vasem Lazec, Otalež, Jazne in deloma Cerkljanski vrh so plazovi pretrgali vse poti in steze.

V petek 29. 10 1926 je pozno zvečer  začelo grmeti in se bliskati kakor , da se je pričel sodni dan. Ljudje so ob neprekinjenem grmenju vstajali iz postelj in začudeni in s strahom prisostvovali strašnemu divjanju narave .Vihar, ki se je razbesnel nad naše kraje je hotel uničiti vse .Temni oblaki so se kopičili na nebu in bati se je bilo zopet nove povodnji enake kot je pustošila le mesec dni nazaj.

Dopisnik iz Otaleža v časopisu -Goriška straža 19.11 1926 številka 68 opiše razmere v Otaležu-

"

Ker noče nobena bolj spretna roka prijeti za pero, zato naj opiše moja okorna roka, kmeta trpina, nekoliko škodo, ki jo je povzročila tu pri nas zadnja velika povodenj in silni vihar orkan v noči od 29.—30. oktobra. Vsled povodnji izgleda naše polje kot izorano, čez in čez vse rujavo, kakor da bi bili ravnokar polje posejali. Več ko kilometer dolgi usadi so drveli v doline in trgali njive, bregove, travnike, gozdove, drevesa, poti in kozolce; v nevarnosti so bile celo hiše, eno je zrušilo, drugo zasulo, zopet drugim stane premaknilo. Kjer so bili prej lepi travniki, rodovitno polje, tam si je izkopal hudournik svojo strugo. Njive so polne gramoza in kamenja ;dračje in sadno drevje leži vse križem na polju, vse je razmetano in pomešano, kakor da bi na teh tleh divjala pred kratkim najhujša vojna vihra z granatami. Škoda je milijonska! Nismo se še pomirili od zadnje povodnji, — ki se več ali manj še vedno ponavlja, saj lije skoraj neprenehoma — kar prihrumi v noči od petka do sobote (29.—30. okt.)strašanski vihar med bliskom in gromom, kakor bi nas hotel opozoriti na sodni dan. Vsled grozne viharne sile so se hiše majale, mavec krušil, strehe se odkrivale, šipe žvenketale. Strešno opeko, vrata, deske je vihar nesel po vsej vasi; drevesa je izrul s koreninami, polomil in pomandral je cele gozdove. Ljudstvo je vse preplašeno vstajalo in begalo sem in tja, ker se ni čutilo varno pod lastno streho. Vihar je tudi do tal podrl kozolce, kakor Val. Zajcu v Plužnjah, Mart. Razpetu v Otaležu in drugim v Jaznah in v Lazcu. Mežnarju v Otaležu je vso streho odkrilo, novo, s cementnimi ploščami pokrito, vrata in okna razbilo. Žalosten je pogled na šolsko poslopje, ki moli kvišku gola rebra, ker je vihar odnesel streho iz eternita in zraven še strešne tramove. Drugim posestnikom je orkan odnesel v kozolcih spravljene poljske pridelke, kakor ajdo, seno in drugo, da ni več sledu o njih. Skoraj vsakdo je prizadet vsled teh strašnih nesreč. Masora je od nas ločena, odrezana po reki Idrijci, ker ni nobene prave brvi več. Zasilne brvi so smrtno nevarne, kar so, razne nesreče potrdile. Ljudstvo si najpotrebnejših živil more preskrbeti in »cera« ob oblicah in krompirju, kjer ga je še kaj v zalogi. Vse dovozne poti do Otaleža so razrite, porušene ali zasute, tako da k nam noben voz ne more. —Županstvo, zgani se in preskrbi vsaj za varnost svojih ljudi! Letina je bila zelo pičla, draginja ne ponehuje, dohodkov nobenih, davke je treba plačati,, zima in sneg pa pred vrati. Ali bi se človek ne razjokal.