Tihotapci rude

JAKOB GATEJ

Rojen okoli leta 1675 v Otaležu .Obsojen zaradi tatvine rude  in trgovanja . (Prva obravnava je potekala maja ali junija in druga 14.decembra 1700)

Jakob je tako kot mnogi drugi delavci iz bližnjih vasi prišel delat v rudnik okoli leta 1695.Takrat je bil še neporočen. Živel v Sp.Idriji in delal v rudniku kot nadomestni delavec. Želja po dodatnem zaslužku je bila očitna med najmanj plačanimi delavci v rudniku. Kasnejša poroka in otrok so znatno poslabšali njegov  gospodarski položaj . Na črno je prodajal rudo, da si je z zaslužkom lahko kupoval najnujnejše stvari. Saj je, kot je izjavil na zaslišanju želel živeti "kot drugi".V drugem zaslišanju je  sodnik  pritrdil  Gatejovi izjavi, da njegove kraje niso bile le posledica želje po boljšem življenju, namreč tudi neposredne odziv na poslabšanje njegovega socialnega in gospodarskega položaja družine.
O težkih razmerah v katerih so živeli rudarji je dopisnik v Slovenskem narodu (16.2 1885 št.27) zapisal."Navzlic nekaterim poboljškom je ondotni rudar njegovim naporom in pri današnjej draginji neprimerno slabo plačan. Da je to istina, najjasneje pričajo rudarji sami in njihove
obitelji. Tujec, prišedši od koderkoli v Idrijo, strmel bodeš, srečujoč z dela in na delo idoče rudarje!
Ne vidiš krepkih postav, rudečih lic, polnih udov, nego nasprotno. Krivo temu je v prvej vrsti slaba plača in nasledek te slaba hrana : kava in polenta, hosta (zmes kislega zelja s fižolom) in podmet iz koruzne moke. Le ob nedeljah, praznikih in godovih privošči si rudar boljši grižljej; pa bi tudi tega ne imel, da neso Idrijčanke tako spretne pletalke čipk.
Drugi in ne manj važni uzrok je — pre ­ zgodnji zakon . Mladenič, ki je komaj vojaška leta dostal in služi dvanajst starih krajcarjev na dan, se oženi. Božji blagoslov navadno ne izostane in sicer prav obilen blagoslov. Še mlad mož dobi celo krdelo otrok. Žena ima z otroci toliko opravila, da ne utegne plesti čipk. S številom otrok mora rasti revščina v hiši. Obleka, hrana, stanovanje — vse je drago, zaslužka pa nič. Otroci takih starišev ne morejo dobivati potrebne hrane in se silijo kolikor pred na delo — v rudnik. Komaj iz šole stopivši pride deček v prašne pralnice; tam pa se uči najprvo tobak pušiti in žvečiti!

Tihotapci so bili plačani za ukradeno rudo na različne načine.V denarju,tobaku,včasih tudi z hrano( fižol, sadje, mast, kruh ). So bili pa tudi primeri, ko so opeharjeni ostali brez plačila. Z plačilom v blagu je bilo lažje prikriti krajo in je bil primeren način za prepričanje rudarjev, da sodelujejo s posredniki in preprodajalci. Gotovinsko plačilo je bilo veliko bolj nevarno. Oblačila prav tako odražajo gospodarski položaj posameznika, tako da so nova oblačila zagotovo pritegnile pozornost sosedov in skupnosti.Z plačilom od ukradene rude si je Jakob kupil nove čevlje.


Skupnost je bila najbolj pozorna na nenavadne prakse med rudarji in še posebej na rudarji iz okoliških vasi. Sodelovanje posameznikov z lokalne skupnosti  in rudarsko upravo je bilo pričakovano, toda sodelovanje družin rudarjev z upravo ni bila tako očitna. Nadzor nad nadomestnimi delavci je tudi odsev nezadovoljstva s strani rudarjev z zaposlenostjo politiko uprave. Ni bilo solidarnosti s delavci na dnu hierarhij .Nekateri rudarji so bili prestrašeni zaradi kaznovanja, drugi pa so bili vpleteni v nemoralna početja..Družine bolnih rudarjev in vdove so se bale, to pa pojasnjuje, če izgubijo določene pravice (in kakršno koli obliko podpore) zato so bili bolj pripravljeni sodelovati z oblastmi. Na zahtevo rudarske uprave je lokalni duhovnik moral izobraževati prebivalce skozi posebne pridige. Katharina Tibbaldi je poročala o odkritju osemdeset kilogramov rude v svojem vrtu. Bila je ukradena in last Jakoba Gateja. Po odkritju svojega skrivališča se je Gatej  vzdržal kraje rude za več mesecev.



Druga oseba, ki je obsodila Jakoba Gateja, je bila njegova gospodinja Marija Kolenc (Khollenzin). Bila je lastnica hiše , kjer je Jakob živel. Bila je vdova rudarja. Seveda ne moremo izključiti dejstva, da ga je verjetno ovadila rudarskim organom, da bi še naprej vzdrževala socialno podporo družini.Družine umrlih rudarjev so se dobro zavedale dejstva, da socialno deviantni način življenja bi jih izselili iz Idrije.Čeprav je lastnica hiša  slučajno odkrila rudo, je takoj sporočila krajo rudarski upravi.

Po preučitvi vseh oteževalnih okoliščin obsojenega je sodnik Jurij Janez Hočevar predlagal - storilca J. Gatej je treba ponižati z javnim kaznovanjem rezanja ušes ali treh prstov iz leve roke.Kazni sledi izgon.




SODNE OBRAVNAVE


Sodne obravnave največje tatvine živosrebrove rude v Idriji so se odvijale v letih 1778-1779. Zasliševalna komisija je zaslišala 55 ovadenih oseb. Na tem procesu so sodili tudi trem bratom, Juriju, Antonu in Janezu Zajcu iz Pluženj in Gregorju Šaulu iz Lazca pri Otaležu iz gospostva Tolmin. Najhujše in na debelo so kradli v letih 1770-1779. Obtoženi so bili vdora v grajski magazin živega srebra v noči s 24. na 25 marec 1770, kjer so vsi skupaj ukradli 135 unč čistega živega srebra. V rudniški magazin so vdrli tako, da so železno mrežo z oken odtrgali s pomočjo dveh velikih žebljev, ki jih je straža kasneje našla na grajskem vrtu. Ko je straža opazila vlom, je bilo že prepozno. Vendar so zadevo začeli raziskovati, tako da jih je sled v letu 1778 vodila na Tolminsko in pripeljala v Plužnje, do pravih storilcev.Pri Plužnjah so dohiteli 3 brate Zajc. Ko so se zasledovalci bližali hiši,sta jim brata Jurij in Janez Zajc ušla v gozd, Anton pa jo je ubral na nasprotno stran proti Idrijci, prebredel naraslo vodo z nevarnostjo svojega življenja in tako všel.Kasneje so ga prijeli in ga zaprli. V zaporu je kmalu zbolel za mrzlico in je še istega leta umrl. Dvorna kamora je določila, naj se 3 stoti srebra odpišejo od zaloge. Obenem je izrekla kamora sodnijski gosposki svoje veliko obžalovanje, da ne more izslediti tatov.Tolminski gosposki so naročili, naj napne vse svoje moči, da polovi rokovnjače in naj jih najostreje kaznuje.

Zapisnik sojenja Gregorja Saula iz leta 1778