IZPRED POROTNE SODNIJE
Vir-Soča 16.9 1881 št.38
Nek
Anton Mihelič iz Otaleža pa je bil obsojen na 4 leta ostre ječe zaradi tatvine. Bil je zaradi tatvine že v Gradiški zaprt 1 in pol leta. Ko je
dostal letos spomladi to kazen, je takoj unesel nekje 5 gl in Še par
ravno tako majhnih zneskov. Zaradi prejšnjega življenja je dobil tako
hudo kazen.
IZ LASEC PRI CERKNEM NA GORIŠKEM
Vir-SLOVENEC 21.9 1887 številka 214
Iz Lasec pri Cerknem se nam poroča: V nedeljo popoldne po 3. uri zažgal je našo vas neki Razpet. Goreti je začelo na dveh mestih. Ker že dolgo časa ni deževalo in je bila velika suša, bilo je vse gorljivo v največji nevarnosti.Vode za gašenje je popolnoma primanjkalo.Ogenj se je s tako rapidno hitrostjo razširjeval, da so ljudje večinoma le svoje življenje mogli rešiti;pri mnogih kmetih in kočarjih zgorela jim je poleg sena, žita, otave, poljskega orodja, tudi ž ivina,posebno mnogo prašičev. V teku kratkih trenutkov pogorelo je 30 številk, gotovo nad 60 poslopij.Škoda znaša nad 30.000 gld. Zavarovanih je bilo le nekoliko posestnikov, in še ti za neznatne svote. Ta nesreča je za tukajšnjo prebivalstvo osode polna.Od cele vasi ostalo je komaj 10 številk.Poljski pridelki so jim zgoreli. Zažigalec je neki kmet in posestnik sam. Naj prvo je bil že poleti svoj kozolec zažgal. Tedaj je bil oproščen vsake kazni.Zatem pa je večkrat obljubil, da bode zakuril, samo to mu je žal bilo, kakor se je vedno izrazil, da je njegova hiša preblizo drugih. Vendar svojega namena ni opustil, ter je zadnjo nedeljo nad sto ljudi onesrečil. Žalostno je, da so ljudje o tem vedeli pa so vendar opustili vsako pozornost.Revni pogorelci so potrebni milosrčne pomoči
UMOR
Vir-Slovenski narod 28.1 1890 št.20
Jakob Gantar iz Stare vasi, občine Žiri, okraj Logatec, gozdni delavec pri Darovaru usmrtil je po noči od 17. na 18. dan januarja v kolibi svojega tovariša Lovrenca Podobnika iz Otaleža pri Cerknem na Tolminskem, zaradi tega, ker je poslednji vzel od gospodarja po dvakrat 1 gld. na njegovo ime, pa mu ni hotel tega povrniti. Gantar priznaje, da je umoril Podobnika iz osvete in da je pazil, kedaj bode Podobnik zaspal in ko se je to zgodilo, udaril ga je dvakrat z ušesom sekirnem po glavi, tako, da je precej mrtev obležal. Po dovršenem zlodejstvu pripovedoval je Gantar svojim tovarišem, daje usmrtil Podobnika, a ti mu neso hoteli verjeti, dokler ni po nasvetu Josipa Plešnerju prisegel, da ga je z besedami: „Pri moj duši, da sem ga." Jakob Gantar odveden je kr. sodišči v Požego.
Vir-Slovenski narod 28.1 1890 št.20
Jakob Gantar iz Stare vasi, občine Žiri, okraj Logatec, gozdni delavec pri Darovaru usmrtil je po noči od 17. na 18. dan januarja v kolibi svojega tovariša Lovrenca Podobnika iz Otaleža pri Cerknem na Tolminskem, zaradi tega, ker je poslednji vzel od gospodarja po dvakrat 1 gld. na njegovo ime, pa mu ni hotel tega povrniti. Gantar priznaje, da je umoril Podobnika iz osvete in da je pazil, kedaj bode Podobnik zaspal in ko se je to zgodilo, udaril ga je dvakrat z ušesom sekirnem po glavi, tako, da je precej mrtev obležal. Po dovršenem zlodejstvu pripovedoval je Gantar svojim tovarišem, daje usmrtil Podobnika, a ti mu neso hoteli verjeti, dokler ni po nasvetu Josipa Plešnerju prisegel, da ga je z besedami: „Pri moj duši, da sem ga." Jakob Gantar odveden je kr. sodišči v Požego.
OTROK ZGOREL
Vir-Soča 21.4 1893 št.17
V Plužnjah pri Otaležu umrl je štirileten otrok za opeklinami. Starši so pustili otroke same doma. Sedemletni otrok zakuril je ogenj pri katerem se je vnelo mlajšemu krilce , da se je opekel in potem v groznih bolečinah umrl.
IZ OTALEŽA
Vir-Primorski list 3.5 1900 št.19
Te dni smo slišali o nesreči v Špehovem brdu. Tudi pri nas zgodila se je dne 20. marca velika nezgoda.Ker nobeden o njej ni poročal, hočem jaz popraviti. Omenjenega dne šel je sin tukajšnega posestnika Zajca, po domače „Maruškovca “ iz Idrije. Star bil je krog 30 let. Na potu doteče ga voz, na katerega se usede. Blizu rojstne hiše se voz ustavi in naš mladenič v stane na vozu, da bi vzel iz žepa nekoliko krajcerjev vozniku v plačilo. Naenkrat konji naglo povlečejo in naš fant pade iz visokega voza skoraj mrtev na tla. Malo časa še in izdihnil je svojo mlado življenje. More te si misliti žalost starišev in znancev. — Bodimo pri vozeh in na vozeh vedno previdni.
NESREČA PRI STRELJANJU.
— Vir-Gorica 15.7 1902 št.56
Na
predvečer sv. Ivana so streljali v Plužnah pri Otaležu mladi fantje z
možnarji. Pri streljanju se jim je užgal smodnik ter osmodil vseh pet
fantov. Jeden izmed njih je umrl usled opeklin, drugi je pa v smrtni
nevarnosti.
NESREČE.
Vir-Gorica 07.02.1903
Dne
25. t. m. se je ponesrečil Anton Peternel iz Lašč pri Otaležu. Ko se je
namreč vračal nekoliko vinjen domov, padel je tako nesrečno na neki
štor, da si je jako nevarno poškodoval oči, ter da so ga morali
prepeljati v Ljubljansko bolnišnico.Isti dan ponesrečil se je tudi
Janez Brejc iz Otaleža.Bilo jih je
namreč več skupaj in pili so ga vsi nekolko preveč. Konečno nastal je
med njimi prepir in pripravljali so se na tepež. Ne ve se kako, padli so
pri tej priliki štirje na Janeza Brejca tako močno, da si je zlomil
nogo.
DOPISI
Vir-Primorski list 18.2 1904 št.7
V Grahovem so predpreteklo nedeljo toliko časa praznovali, da jih je vdobil neki fant iz Koritnice toliko, da jih bode dolgo časa pomnil. Neki delavec pri železnici, doma v Plužnjah pri Otaležu, ga je dobro obdelal z nožem.Bog daj norcem pamet!
IZPRED SODIŠČA
Vir-Slovenski narod 7.4 1906 Št.80
Sleparica . Katarina Jereb vlačuga, rojena v Otaležu, brez stalnega bivališča, je nevarna sleparica, ki je prevarila 13 strank za 185 K 56 h pod pretvezo, da je prosila kot pogorelka v Dobračevem in okolici milodarov. Prišla je pa tudi v Mirt ter Neži Setničar pripovedovala, da je sestra ondotnege kaplana, da sta bila z očetom na božji poti. kjer sta ves denar izgubila, ter jo tak. pregovorila, da ji je Setničar posodila 26 K, katerih ta ni nikdar več videla. Marijani Gorše v Ljubljani je znala taku sladko govoriti, da jo je vzela k sebi na hrano in stanovanje; obdolženka je pa čez 5 dni skrivaj odšla in vzela seboj za 6 K 40 h vrednih reči. Ker je Katarina Jereb obenem znana vlačuga, delomržna, ki se preživlja le od goljufij, je bila obsojena na 2 let i težke ježe , po prestani kazni jo pa oddado v prisilno delavnico.
IZ CERKLJANSKEGA OKRAJA
Vir-Primorski list 27.8 1908 Št.35
Vir-Primorski list 27.8 1908 Št.35
Otalež. — V nedeljo, 23. avgusta, ko je bil pri podružni cerkvi sv. Jurija v Lascu običajen semenj s sv. mašo ob 9.
uri, je udarila strela ob 8. in pol uri v tamošnji zvonik, ki je bil naenkrat v ognju. Z zvonika je šla strela v cerkveni
zid, katerega je razrušila v dveh mestih razbila je cerkvena vrata in omamila pod zvonikom stoječega Cerkvenika, ki
je pa že iz vsake nevarnosti. Nenavadno hitro se je ogenj širil, in že so bili v nevarnosti zvonovi in z deskami
pokrita cerkev. V tej skrajni nevarnosti se ojunačijo nekateri domačini ter se podajo v zvonik k zvonovom in z občudovanja vrednim naporom so z vodo, ki so jo dobivali skozi cerkev, popolnoma zadušili ogenj, rešili zvonove in oteli nevarnosti cerkev, da se je potem v njej proti 11. ari opravila sv. maša. Čast takim junakom ! Ako pomislimo, kaka nepregledna nesreča bi se bila zgodila, ako bi strela udarila med sv. mašo, moramo pač priznati, da še vlada božja previdnost, k kateri se tolikokrat zatekamo, da nas varuje treska in hudega vremena.
uri, je udarila strela ob 8. in pol uri v tamošnji zvonik, ki je bil naenkrat v ognju. Z zvonika je šla strela v cerkveni
zid, katerega je razrušila v dveh mestih razbila je cerkvena vrata in omamila pod zvonikom stoječega Cerkvenika, ki
je pa že iz vsake nevarnosti. Nenavadno hitro se je ogenj širil, in že so bili v nevarnosti zvonovi in z deskami
pokrita cerkev. V tej skrajni nevarnosti se ojunačijo nekateri domačini ter se podajo v zvonik k zvonovom in z občudovanja vrednim naporom so z vodo, ki so jo dobivali skozi cerkev, popolnoma zadušili ogenj, rešili zvonove in oteli nevarnosti cerkev, da se je potem v njej proti 11. ari opravila sv. maša. Čast takim junakom ! Ako pomislimo, kaka nepregledna nesreča bi se bila zgodila, ako bi strela udarila med sv. mašo, moramo pač priznati, da še vlada božja previdnost, k kateri se tolikokrat zatekamo, da nas varuje treska in hudega vremena.
DNEVNE VESTI
Vir-Jutro(Trst)11.4 1910 št.40
Vir-Jutro(Trst)11.4 1910 št.40
Oblastva
zasledujejo neko 36 letno deklo Katarino Jerebovo, ki si nadevlje tudi
priimek Podobnik, iz Plužne pri Cerknem,ki se udinja pri raznih
gospodinjah, čez par dni kaj pokrade
ter pobegne. Tako je pred kratkim ukradla neki svoji gospodinji 29 K
denarja in nekaj obleke ter pobegnila. Tatica je majhne postave, suhega
obraza
in črnih las, ter je bila zadnjikrat oblečena v rjavo obleko in belo ruto. Pozor pred tako služkinjo.
in črnih las, ter je bila zadnjikrat oblečena v rjavo obleko in belo ruto. Pozor pred tako služkinjo.
NOVICE
VIR-Zarja(Ljubljana) 6.7 1911 št 26
Goriško
— O priliki cerkvenega shoda pretep . Dne 2 t. m. se je vršil v Otaležu na Primorskem običajni cerkveni shod. Popoldan se je pa popivalo pozno v noč, nakar je sledil med fanti prepir, ki se je končal s tem, da je bil eden navzočih z nožem ranjen. Poklican je bil zdravnik iz Idrije, da je nesrečnika rešil.
VIR-Zarja(Ljubljana) 6.7 1911 št 26
Goriško
— O priliki cerkvenega shoda pretep . Dne 2 t. m. se je vršil v Otaležu na Primorskem običajni cerkveni shod. Popoldan se je pa popivalo pozno v noč, nakar je sledil med fanti prepir, ki se je končal s tem, da je bil eden navzočih z nožem ranjen. Poklican je bil zdravnik iz Idrije, da je nesrečnika rešil.
IDRIJSKE NOVICE
Vir-Slovenec 28.10 1911 št.248
Mrtvega
so našli dne 24. oktobra zjutraj pod potjo blizu Jagršč posestnika
Jereba iz Otalež na Goriškem. Bil je tih, krščanski mož. Poznan je bil v
naši okolici, ker je dalj časa služil v hiralnici usmiljenih sester v
Sp. Idriji.Ali se je ponesrečil ali je bil žrtev zločina,
bo pokazala preiskava.
bo pokazala preiskava.
STRELA UDARILA V HLEV
Vir-Zarja(Ljubljana)22.6 1912 št.338
Ta večer je tudi po Cerkljanskem strela razsajala. V Plužnah je baje tudi uničila nekemu posestniku hlev in nekaj goveje živine.
STRELA
Vir-Novi čas(Gorica)16.8 1912 št.33
Vir-Novi čas(Gorica)16.8 1912 št.33
Dne 20. julija je strela užgala poln kozolec posestniku Petru Zajec v Lazcu pri Otaležu. — Kozolec je zgorel.
ŽALOSTNA SMRT MLADENIČA
Vir-Novi čas(Gorica)25.10 1912 št.43
Vir-Novi čas(Gorica)25.10 1912 št.43
V
nedeljo je umrl po kratkih a hudih bolečinah — v Cerknem 18-Ietni
mladenič, delavec v tovarni pri »Gorenjcu«. Janez Kogoj doma iz Lazca v
Otaležu. V petek zvečer se je namreč v temi zatekel z vso silo v drog
(oje) nekega voza. Zadobil je močne poškodbe v drobovju, znotraj je
izkrvavel.ter v silnih bolečinah v poldrugem dnevu izdahnil svojo blago
mlado dušo, pol ure pozneje, ko je bil previden. Zares škoda krepkega mladega fanta — pridnega delavca in edino oporo svoje drage mamice. Svetila večna luč pokojnikovej blagi duši
RADI HUDODELSTVA OSKRUMBE
Vir-Glas naroda(New York) 31.3 1913 Št. 75
Se je zagovarjal pred okrožno sodnijo v Gorici 72 let stari vdovec in prevžitkar Ivan Vogrič iz Jazni pri Cerknem.Obtožen je,da je tekom zadnjih treh let večkrat spolno zlorabil svojo vnukinjo 8 letno Viktorijo Vogrič in sedaj 12 letno Marijo Mavri.Ker je pa treba novih poizvedb,se je razprava odnesla v poznejši čas.Vogrič,ki se je nahajal v preiskovalnem zaporu,je bil po razpravi spuščen na svobodo.
BRATOVSKA LJUBEZEN
Vir-Glas svobode(Chicago) 1.8 1913 št.31
24 letni Valentin Lapanja s Cerkljanskega je bil obdolžen tatvine tobaka v škodo Ivana Grudna. Fant je tajil in preiskava proti njemu je bila ustavljena. To pa ni nič prijalo njegovemu bratu. Šel ga je na znanit, Valentin je priznal svojo krivdo in obsojen je na 3 mesece težke ječe.
P.s Ivan Gruden iz Pluženj
NEVARNA TATICA POD KLJUČEM.
Vir-Slovenec 22.121914 št.292
Pred dvema tednoma je prišla k posestnici Uršuli Mohar v Vodicah neka neznana ženska. Prosila je, naj jo prenoče. Moharjeva jo je prenočila. Ponoči prične tujka tožiti o hudih bolečinah. Moharjeva, ki je šla s hčerko zjutraj v Ljubljano, jo pusti samo doma. Ko se vrača Moharjeva domov, sreča blizu Št. Vida ptujko. Zapazi, da nosi ve obleke in perila na sebi in v culji. Ptujka jo je okradla, ko Mohorjeve na bilo doma. Mohorjeva ji vzame ukradene stvari. Prijela je ni. Ko pride domov, vidi, da ji je ptujka odnesla tudi zlatnino. Ovadila je takoj tatvino, a tatice .niso mogli dobiti.
Ko je bila Mohorjeva 21. decembra slučajno v Ljubljani, sreča tatico in jo pusti aretirati. Tatica je leta 1873. rojena, zaradi tatvine in goljufije že večkrat kaznovana vlačuga Katarina Jereb iz Plužnia v tolminskem okraju. Izročili so jo deželnemu sodišču.
TATOVI
Vir-Slovenec 4.3 1915 št 51
V Plužnjah pri Otaležu so tatovi vdrli v klet hiše št. 44 in pokradli več mesnine in moke. Gospodar te hiše je
padel v vojski. Zapuščena vdova je morala prestati še to nesrečo in strah. Tatovi, ki so domačini, so že pod ključem.
padel v vojski. Zapuščena vdova je morala prestati še to nesrečo in strah. Tatovi, ki so domačini, so že pod ključem.
PRIMORSKE NOVICE
Vir-Slovenec 12.5 1917 št.109
Vir-Slovenec 12.5 1917 št.109
Ponesrečil
je pri širjenju ceste Slap-Želin na Goriškem tamošnji 62 let stari
delavec-miner Jakob Kogoj iz Lazeča šte.176 obč. Cerkno.Ko je položil v
vdolbino neke skale dinamit ,da bi jo raztrelil,isti ni eksplodiral,vsel
česar je šel tja ,da bi navedeno raztrelilno snov dvignil iz vdolbine
.Med tem pa je nastale eksplozija,ter je utrpel težko poškodbo na desni
roki.Zdravi se v Ljubljanski deželni bolnici.
IZ OTALEŽA
Vir-Goriška straža 24.6 1920 št.26
—
Dne 11. junija ob 1 uri ponoči se je priklatil od nekod nek tihotapec,
prosil za prenočišče v Otaležu-Masori h. št. 131, pri posestniku Mihaelu
Magajne.Hišni gospodar, kateri je bil že v postelji, je vstal.nič
hudega sluteč ,tujcu odprl ter mu postlal na peči,nato je sam zopet šel
spat. Čez edno uro vstane tujec, poišče sobo hišnega gospodarja, ter ga
ustreli na postelji s puško, da je gospodar bil na mestu mrtev. Ko sliši
hišna gospodinja, njegova žena, strel, prihiti k postelji svojega moža,
a v tem trenutku že nameri morilec orožje tudi proti njej, a k sreči
morilcu zmanjkalo naboja. Telesno raztelešenje trupla pok. Mihaela
Magajne je pokazalo, da je bil pokojni dvakrat ustreljen, z enim strelom
smrtno zadet. — Ranjki Mihael Magaine je imel 52 let, bil je globoko
veren, skrben vzgleden gospodar.Pogreb se je vršil ob splošni žalosti in
med ihtenjem neutolažljive uboge vdove in dveh preostalih hčera
obupanih sirot.
CERKNO
Vir-Edinost(Trst) 24.2 1922 št.47
V
vasi Plužnje občine Cerkno se je zgodila velika nesreča. Dne 16.
februarja ob 8 h zvečer je, ne zna se kdo, zažgal hišo posestnika Ivana
Gruden.Zgorel je ves gornji del
poslopja. Da se požar ni širil naprej, gre v prvi vrsti zasluga
gasilnemu društvu, ki je bilo takoj na licu mesta in je pokazalo s svojo
požrtvovalnostjo, da nima sebičnih namenov, kakor so se izrazili
nekateri sovražniki društva. Dokaz je to, da so obranili tri hiše vse s
slamo krite in komaj po par metrov oddaljene. V drugi vrsti pa so mnogo
pripomogli tudi drugi ljudje iz sosednih vasi, ki so takoj prihiteli,
ter mnogo pripomogli, da je bit požar kmalu omejen.
PRIJETI DVAKRATNI MORILEC.
Vir-Slovenec 14.3 1922 št.60
Aretiran
je bil Vincenc Lapajne iz Otaleža, kateri je osumljen, da je 19.
februarja med 10. in 11. uro dopoldne v Otaležu usmrtil in oropal 45
letno posestnico Marjano Gostiša in njenega 84 letnega tasta. Morilec je
tasta Gostiševe naj prvo zadrgnil z vrvjo za vrat,nato ga pa ubil. Ko
je prišla nato Mariana Gostiša domov, jo je morilec čakal pri vratih in
jo ubil s sekiro. Lapajne je nujno sumljiv, da je izvedel že več
roparskih umorov in so italijanske oblasti razpisale 1000 lir tistemu,
ki ga prime.
PISMO IZ STARE DOMOVINE
Vir-Prosveta(Chicago)27.3 1922 št.72
Odkar
smo pod Italijo ,se neprestano vrše kaki umori,tatvine,druga
hudodelstva ,kar bržkone kaj slišite tudi v Ameriki.Pri Mžonu so pred
tedni pokradli neznani zlikovci vso slanino in klobase in pri Žnidarju
so ukradli vino in žganje.V Kačniku se je 19.februarja zgodilo nekaj
strašnega.Starega in gospodinji so ubili ,dočim je gospodar pred tremi
tedni umrl po cenoletni bolezni vodenici.Bila sta sama pri hiši .On je
štel že 87 let in ostal doma v nedeljo dne 19,ko je gospodinja šla k
maši.Gospodinja je prišla domov in bila gotovo preplašena ,ko je dobila v
hiši na tleh ubitega starega očeta in so nato ubili še njo.Kako se je
vse vršilo, ne ve nihče,ker sta oba mrtva,zlikovci pa bog ve kje.Okoli
tretje ure popoldne je prišel k očetu Plesteničar,toda dobil je proti
navadi hišo zaprto.Klical je a nihče se mu ni oglasil,nato pa je
pogledaL skozi okno in videl lažati očeta na tleh.Hitro je stekel
domov,da jih je prišlo še več in so zlomili skozi vrata,katera je
zaklenil storilec.Nudil se jim je strašen pogled.Gospodinja je ležala v
veži z preklano glavo in odsekanimi prsti, starček pa je imel vrv okoli
in vso glavo razbito.O storilcih ni ne duha ne sluha.”
OTALEŽ.
Vir-Mali list(Trst)20.2 1925 št.8
Dne 5. februarja je prebudil, ob 5 uri zjutraj plat zvona vse ljudstvo iz spanja.V sosednji vasi v Lazcu je švignil plamen iz slamnate hišne strehe in je požar kmalu zasegel štiri hiše, ki so popolnoma zgorele. Ostalo je samo črno zidovje. Pogorelo je štirim posestnikom vsa hišna oprava, živež, obleka in krma. Vsled silnega dima so se zadušila enemu posestniku tudi; tri živinčeta, tako da je revež popolnoma na beraški palici.Malo je manjkalo, da ni vsa vas zgorela in da ni bilo tudi človeških žrtev. Ubogi pogorelci vsi obupani prosijo okrog milodarov pri usmiljenih ljudeh.Komaj se je pa ljudstvo nekoliko oddahnilo od te nesreče, že kliče znova zvon ljudi skupaj na pomoč ! Teden pozneje, I2. februarja izbruhnil je požar v bližnji vasi v Plužnjah, kjer je zgorel hlev posestnika Antona Zajca št. 12. K sreči je bila pri obeh nesrečah požarna bramba iz Pluženj hitro na licu mesta, kateri se je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti sosedne hiše, ki so tudi že začele goreti. Gasilno društvo v Plužnjah je zopet pokazalo vso vnemo in požrtvovalnost pri vstrajnemu gašenju, držeč se svojega gesla: «Bogu v čast in bližnjemu v pomoč ! ” Čudno je to, da je v Cerkljanski občini v teku enega tedna na šestih krajih bilo pogorišče.Ljudstvo razno ugiblje. Govori se, da hodi zlobna roka okoli in od kraja požiga. Ljudstvo je vse preplašeno in nima več mirnega spanja. Priporočam o varnostni oblasti več pažnje in naj bode pozorna na vse to, kar se godi v naših obmejnih krajih ! Naj zasleduje v resnici prave zločince, vagabunde, ki se klatijo večkrat po naših krajih.
VESTI IZ GORIŠKEGA
Vir-Edinost Trst 21.2 1925 št.45
Ognjena jeziki.
Letos so marsikateri kraji na Goriškem postali prava žrtev ognjenih jezikov, ki so spravili marsikaterega gospodarja malodane na beraško palico, ker mnogi iz njih niso bili zavarovani.
Ravno tako je tudi v cerkljanskem okraju, kjer je mnogo gospodarjev brez strehe, ker jim je ogenj uničil njihove hleve. Pred dnevi se je zopet vnel hlev Antona Zajc od Pluženj pri Cerknem. Tudi tam je ogenj skoro, popolnoma uničil hlev, čeravno so domačini na vse načine poskušali udušiti požar. Pri gašenju je padel 52-letni Andrej Močnik s 7 metrov visokega zida, s katerega je vlival vodo v ognjene plamene, in se je pri padcu precej težko poškodoval na obeh nogah.
Vir-Edinost Trst 21.2 1925 št.45
Ognjena jeziki.
Letos so marsikateri kraji na Goriškem postali prava žrtev ognjenih jezikov, ki so spravili marsikaterega gospodarja malodane na beraško palico, ker mnogi iz njih niso bili zavarovani.
Ravno tako je tudi v cerkljanskem okraju, kjer je mnogo gospodarjev brez strehe, ker jim je ogenj uničil njihove hleve. Pred dnevi se je zopet vnel hlev Antona Zajc od Pluženj pri Cerknem. Tudi tam je ogenj skoro, popolnoma uničil hlev, čeravno so domačini na vse načine poskušali udušiti požar. Pri gašenju je padel 52-letni Andrej Močnik s 7 metrov visokega zida, s katerega je vlival vodo v ognjene plamene, in se je pri padcu precej težko poškodoval na obeh nogah.
OTALEŽ
Vir-Goriška straža 1.8 1925 št.61
(Novodobna brezvernost.)
Doklej še, o Bog?! — V torek, dne28. t. m. proti večeri so prišli trije visoki, krepki fantje proti vasi. Zunajnost je pričala, da jim ni zaupati in med ljudmi je zašumelo »roparji gredo«. V bližini cerkve pa nikdo ni bil na nje opozorjen. Ko so v župnišču vgasli luč in legli spat, so se priplazili do cerkve, vzeli v baraki na pokopališču dva cempina in s silo odprli cerkvena — drugače zelo močna— vrata. Šli so naravnost k velikemu oltarju, odprli s silo tabernakelj, pobrali monštranco z Najsvetejšim,srebrni ciborij so pa prej izpraznili in pometali sv. hostije po tleh —potem so ga shranili v svojo vrečo. Preobrnili so tudi vse pušice milodarov— pa zastonj. Še v zakristiji se jim je posrečilo vzeti en kelih. S hladnokrvnostjo — lastno le najbolj izvežbanim vlomilcem — so se odpravili v župnišče. Sneli so — potem ko so vijake odvili — prva kuhinjska vrata, druge so odprli, in začeli iskati zakladov. Dandanes pa že vsak ve, da jih po župniščih ni najti.! Kljub temu so vse prevrgli, miznice odprli, ključe pobrali. Za psa, ki je Iajal, se še zmenili niso: Vedeli so. da jih ne bo požrl! Prav brezskrbno so šli v hram in si poiskali za želodec nekaj malega mesa. Ker so se pa pri pridnem delu tudi vžejali, — so si kar na mizo postavili liter vina — in se med iskanjem — pridno zalivali. Da so se pa – kljub svoji energiji — pod nosom pošteno obrili — so shranili tudi tri brivne britve. Vse to so delali tako tiho, da niso nikogar vzbudili. Potem so se zgubili v noč! Išče jih postavna oblast.
(Novodobna brezvernost.)
Doklej še, o Bog?! — V torek, dne28. t. m. proti večeri so prišli trije visoki, krepki fantje proti vasi. Zunajnost je pričala, da jim ni zaupati in med ljudmi je zašumelo »roparji gredo«. V bližini cerkve pa nikdo ni bil na nje opozorjen. Ko so v župnišču vgasli luč in legli spat, so se priplazili do cerkve, vzeli v baraki na pokopališču dva cempina in s silo odprli cerkvena — drugače zelo močna— vrata. Šli so naravnost k velikemu oltarju, odprli s silo tabernakelj, pobrali monštranco z Najsvetejšim,srebrni ciborij so pa prej izpraznili in pometali sv. hostije po tleh —potem so ga shranili v svojo vrečo. Preobrnili so tudi vse pušice milodarov— pa zastonj. Še v zakristiji se jim je posrečilo vzeti en kelih. S hladnokrvnostjo — lastno le najbolj izvežbanim vlomilcem — so se odpravili v župnišče. Sneli so — potem ko so vijake odvili — prva kuhinjska vrata, druge so odprli, in začeli iskati zakladov. Dandanes pa že vsak ve, da jih po župniščih ni najti.! Kljub temu so vse prevrgli, miznice odprli, ključe pobrali. Za psa, ki je Iajal, se še zmenili niso: Vedeli so. da jih ne bo požrl! Prav brezskrbno so šli v hram in si poiskali za želodec nekaj malega mesa. Ker so se pa pri pridnem delu tudi vžejali, — so si kar na mizo postavili liter vina — in se med iskanjem — pridno zalivali. Da so se pa – kljub svoji energiji — pod nosom pošteno obrili — so shranili tudi tri brivne britve. Vse to so delali tako tiho, da niso nikogar vzbudili. Potem so se zgubili v noč! Išče jih postavna oblast.
IZ JAZEN PRI OTALEŽU
Vir-Novice(Trst) 3.3 1927
V
naših hribih nam poteka življenje po stari navadi v pomankanju in
revščini,a kljub temu dokaj mirno.Držimo se starih a pravičnih
običajev,da kar ima eden v lasti tega naj se ne dotika drugi.A vendar je
prišel pretečeni teden močno žejen tat in se spravil natihoma in
neopazen v klet posestnika Ivana Piska v kateri je imel dotični
shranjena dva soda sadnega mošta.Ker so tatiču dobro znane razmere naše
vasi, je popolnoma brez strahu vzel pipo ,ki se je nahajala na oknu v
kleti,nastavil sod in popil .Pomislite,kar 100 litrov mošta.Čudno,taka
žeja po tako pičli hrani ki jo uživamo v naših vaseh.Prizadeti je
ogorčen nad takim zlobnim početjem.Pa se vendar tolaži z mislijo da bo
sod v jeseni zopet poln,ako bo letina za sadje.
NESREČE IN NEZGODE
Vir-Edinost(Trst) 30.10.1927 številka 259
Včeraj je moral goriški zeleni križ celo do Jazen v bližini Idrije, da je ponesel pomoč nekemu ponesrečencu. Neki Aldo Carara. star
8 let, iz Gorice (ul. Polite d’Isonzo 11), ki se je nahajal s svojo
mamo v Jazneh pri Idriji, je tako nesrečno padel po stopnicah, da je si je zlomil desno roko v komolcu. Prepeljan je bil v mestno bolnišnico.
JAZNE
Vir-Amerikanski slovenec(Chicago) 15.9 1936 št.182
V
Jaznah pri Otaležu na Cerkljanskem pa je strela udarila v hišo 30
letnega kolona Josipa Jazbeca. Poslopje se je vnelo in pogorelo
skoraj ,do tal. Požar je uničil tudi vso letošnjo kolonovo žetev, poleg
sena in drugih pridelkov kar 16 stotev žita. Škode je preko 10.000 lir.
IZPRED NAŠEGA SODIŠČA
Vir- Idrijski razgledi 31.12 1961 Št.4
Stanislav Čerin iz Otaleža št. 47 je neupravičeno uporabil denar, ki mu je bil zaupan pri delu v gospodarski organizaciji, s tem, da je kot pismonoša pošte v Cerknem pridržal in uporabil za trenutne potrebe ve manjših denarnih zneskov. Izdal pa je tudi listino v imenu druge osebe brez njenega pooblastila, tako da je na bančni nakaznici podružnice Narodne banke v Idriji ponaredil podpis prejemnika Viljema Zajca. Obdolženec je zakrivil kaznivo dejanje neupravičene uporabe po čl. 323/1 K Z in kaznivo dejanje ponarejanja listin po 61. 306/1 KZ, zaradi česar je bil kaznovan na dva meseca in petnajst dni zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopka.
PADEL 14 METROV GLOBOKO IN SE UBIL
Vir-Delo 18.9 1963 št.256
MLADOLETNIKA Z UKRADENIM AVTOM
Vir-Delo 1.4 1968 št. 90
PET POTNIKOV HUDO POŠKODOVANIH
Vir-Delo 5.12 1972 št 330
Vir-Delo 23.3 1972 št.80
IDRIJA, 22. marca — Zaradi kompliciranega zloma v laktu leve roke je v
zdravstvenem domu iskal zdravniško pomoč 26-letni Jožef Zajc iz Lazca
pri Cerknem. Povedal je, da ga je med vožnjo z avtomobilom zaneslo v
obcestni zid, v katerega je zadel z levo roko.
Vir-Delo 6.4 1984 št.81
IDRIJA, 5. aprila — Zakonca Vinko in Justina Bogataj sta se v torek
zadnji trenutek rešila iz svoje hiše v Lazcu pri Idriji. Bilo je nekaj
pred polnočjo, ko je Vinko Bogataj prebiral časopis in naenkrat zaslišal
močno bobnenje, ki ga je spremljalo pokanje sten. Stekel je v spalnico,
zbudil ženo in zadnji trenutek sta stekla iz hiše. Zunaj sta lahko le še
opazovala, kako je približno sedem tisoč kubičnih metrov zemlje,
pomešane s kamenjem, dobesedno zdrobilo njuno hišo. Plaz je poškodoval
tudi kamnit mlin, ki je stal deset metrov stran od hiše. Škoda še ni
ocenjena, bo pa precejšnja.
IDRIJA, 12. marca — V stanovanju v Otaležu pri Idriji so našli mrtvega
63-letnega Alojza Lapanjo. Kot kaže, je umrl zaradi podhladitve.
Vir-Delo 18.9 1963 št.256
PREHITRA VOŽNJA
Vir-Delo 17.12 1965 št. 313
NESREČI MOPEDISTOV
Vir-Delo 21.3 1966 št.77
MLADOLETNIKA Z UKRADENIM AVTOM
Vir-Delo 1.4 1968 št. 90
Z MOPEDOM V SMRT
UMRL ZARADI OPEKLIN
Vir-Delo 5.12 1972 št 330
ZANESLO GA JE V ZID
Vir-Delo 23.3 1972 št.80
IDRIJA, 22. marca — Zaradi kompliciranega zloma v laktu leve roke je v
zdravstvenem domu iskal zdravniško pomoč 26-letni Jožef Zajc iz Lazca
pri Cerknem. Povedal je, da ga je med vožnjo z avtomobilom zaneslo v
obcestni zid, v katerega je zadel z levo roko.
TRČIL V BETONSKI ZID
Vir-Delo 16.10 1972 št.273
OSTRI ZOBJE
Vir-Delo 27.3 1973 št .84
MATER IN HČI ZBIL PO CESTI
Vir-Delo 9.12 1974 št.280
BREZ IZPITA V LIPO
Vir- Delo 7.8 1975 št.182
TRČIL V DVA AVTOMOBILA
Vir-Delo 8.7 1976 št.158
VOZNIKA USMRTIL TRAKTOR
Vir-Delo 23.4 1979 št.95
GORELA HIŠA
Vir-Delo 22.2 1980 št.44
ZANESLO GA JE S CESTE
Vir-Delo 18.4 1980 št.92
UMRL V BOLNIŠNICI
Vir-Delo 22.4 1980 št.95
MOTORIST UMRL PRED DOMAČO HIŠO
Vir-Delo 27.7 1983 št.171
PLAZ ZDROBIL HIŠO
Vir-Delo 6.4 1984 št.81
IDRIJA, 5. aprila — Zakonca Vinko in Justina Bogataj sta se v torek
zadnji trenutek rešila iz svoje hiše v Lazcu pri Idriji. Bilo je nekaj
pred polnočjo, ko je Vinko Bogataj prebiral časopis in naenkrat zaslišal
močno bobnenje, ki ga je spremljalo pokanje sten. Stekel je v spalnico,
zbudil ženo in zadnji trenutek sta stekla iz hiše. Zunaj sta lahko le še
opazovala, kako je približno sedem tisoč kubičnih metrov zemlje,
pomešane s kamenjem, dobesedno zdrobilo njuno hišo. Plaz je poškodoval
tudi kamnit mlin, ki je stal deset metrov stran od hiše. Škoda še ni
ocenjena, bo pa precejšnja.
MOPEDISTA ČELNO TRČILA
Vir-Delo 21.6 1984 št 143
TRAGIČNO PLUŽENJE CESTE
Vir-Delo 16.1 1985 št.12
MRTEV OBLEŽAL POD CESTO
Vir-Delo 17.10 1985 št.242
NAŠLI MRTVEGA
Vir-Delo 13.3 1987 št.60
IDRIJA, 12. marca — V stanovanju v Otaležu pri Idriji so našli mrtvega
63-letnega Alojza Lapanjo. Kot kaže, je umrl zaradi podhladitve.
Z MOPEDOM V AVTO
Vir-Delo 14.2 1989 št.36
S KATRCO PODRL KOLESARJA
Vir-Delo 2.4 1991 št.77