Ljudska medicina

 

V ožjem pomenu je ljudska medicina, ljudsko zdravilstvo ali etnomedicina preprosto, nestrokovno zdravljenje notranjih in zunanjih bolezni ljudi s čarovnim in naravnim zdravljenjem (zdravila rastlinskega. živalskega, človeškega in mineralnega izvora). Zdravilci so v preteklosti izvajali samo čarovna ali samo naravna zdravljenja ali pa oboje. Nekateri so sloveli kot uspešni izvajalci določenih metod zdravljenja ali so zdravili le določene bolezni. Znanje se je prenašalo ustno in pisno. Čarovno zdravljenje so izvajali z izgovarjanjem besednih obrazcev, z določenimi kretnjami in z uporabo določenih predmetov. Pred moro so otroke ščitili s pentagrami in rdečimi trakovi na zibelki. Moro in nekatere bolezni so zdravili tako, da so bolnika pretikali skozi odprtine (na primer skozi razcepljena drevo ali odprtino v skali). Uroke so preprečevali z zagovori, pljuvanjem, brisanjem, vodo in ogljem, blagoslovljeno vodo in kajenjem z rastlinami. Z zlatimi predmeti (na primer uhani) so zdravili zlatenico, glavobol in bolezni oči. Oči so zdravili tudi s steklenimi in poldragimi kamni (Jagode za oči) . Epilepsijo so zdravili s trganjem bolnikovih oblačil. Nekatere bolezni so skušali prenesti na drug objekt. Bradavice so na primer zdravili tako, da so za vsako bradavico naredili po eno zarezo na palico in jo zavrgli ali pa so naredili vozle na niti in nit nato zakopali. Ječmen na očesu in gliste pri otrocih so odpravljali s posebnimi kretnjami (žetje ječmena, britje glist) in z zagovarjanjem. Tudi kačji pik so zagovarjali. Zelo razširjena je bila notranja in zunanja uporaba zdravilnih rastlin, iz katerih so pripravljali čaje, tinkture, obliže, olja, mazila, obkladke, inhalacije in kadila. Najpogosteje so uporabljali kamilico, lipo, šentjanževko, netresk, arniko, meto, bezeg, trpotec, žajbelj, pelin, koprivo, brin, česen in čebulo. Med zdravili človeškega izvora sta bila največkrat v uporabi materino mleko in urin. Z mlekom so na primer zdravili bolezni oči in ušes. S pitjem urina so na primer zdravili rano na želodcu in z njim tudi izpirali rane. Med zdravili živalskega izvora so bili v rabi kravje mleko, maslo, kravjaki, konjske fige, pajčevina, vosek, med in masti. S polšjo mastjo in pajčevino so na primer zdravili rane, z beljakom opekline. 

Vir- http://www.eheritage.si/DDC/DDC_022_046_VAIWYVQUODUMKLTJBSDSWWVEYNQSLY.pdf

Franc Kacin doma iz Pluženj, daleč naokoli poznan zdravilec je konec 19.stoletja napisal na ne natiskanem listu knjižice za vpis davkov zagovor" Za strup izgovorit." V nasprotju z drugimi zdravilci je klical na pomoč sv, Jurija in sv. Marieto.

Vir- https://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_10_zupanic_slavec_zagovori.pdf

KAKO IN S ČIM SO ZDRAVILI LJUDSKI ZDRAVILCI NA CERKLJANSKEM ?

Damače zdrawila-

Kako so zdravili zobobol pri otrocih ? Na zob so si dali cigaretni ogorek in se šli na vrt prekucevati ( U usta sn di wačew čik, ka s me zabie balile , pa sn se šla na wort preckowat na hlava ). 1.

Kadar se je komu naredil ječmen na očesu, se je zatekel k zdravilcu, ki ga je znal požeti. Stopil je prednej in se modro držal. Zdravilec si je skrčil levo roko predse, z desno in deloma tudi z levo ( ponekod so uporabljali tudi srp) , je posnemal gibe pri žetvi in govoril: »Ječmen žanjem, ječmen žanjem, ječmen žanjem …« Trikrat je ponovil tudi kretnjo in vsakokrat pljunil čez rame.

Če  je otroka kdo prestrašil . ( Če sn se kaha wastrašla, je šla pa mat mrowe take strhat dol, čir je bil kešn trhlen hluod, m pa na križ slama pred hiše.Pa je pa tistu di na wahn, pa sn pa mahla čikle taj har uzihnt, nej nuoter, m pa je šlu skuz šuoje če har won, da me je wazrajla, ka sn se kaha wastrašla.) ---- kaha-koga ,wastrašla- ustrašila, mrowe- mrve, čir- kjer, wahn- ogenj, mahla- morala, šuoje- žensko splovilo, won- ven .2.

Kako so zdravili gliste pri otrocih? Otroku so dali česen na vrat ( Česn sma dil na wrat , sma ha kumej nesl , sa djal, če je hlistaw watrak )  .3. ali pa je otrok dvignil krilo in ga je mama sunila v trebuh ,  da bi tako gliste prestrašili ( sm čikle uzihnla har , pa mi je butnla v tribh , de se boje hliste ustrašle) .4 . Zdravili so tudi  z brinovim oljem , čebulo in česnom kuhanim na sladkem mleku .

Kako so zdravili zobobol pri otrocih ? Na zob so si dali cigaretni ogorek in se šli na vrt prekucevati ( U usta sn di wačew čik , ka s me zabie balile, pa sn se šla na wort preckowat na hlava.) .5.

Kako so zdravili glavobol ?  Na glavo so si navezali koprive ali pa krompir ( Na hlava sma dil pa kapriwe , sa mi nawezal , al pa krampirje, worhanu sa mi nawezal, za hlavabol.) .6. Zdravili so tudi s hrenovimi obkladki na nogah , z bezgovim obkladkom, z kuminovim kropom ali sirovko, poprom, tudi z obkladki iz zelja.

Kako so zdravili bolečine v trebuhu ? Na vrt so se šli prekucavati in postavili so se na glavo (Na hlava sma se mahl it  preckowat če won na wort, sma se tak wabrnil na hlawa , če je tribh balu.) .7. Bolečine v trebuhu so zdravili tudi s sajami v kropu. Z  rmanom, kumino in jajcem.

Zdravljenje vnete kože med nogami. Otroka so posadili na vratno krilo  in z vrati delali prepih ( Če ima watrak rdejču dal, per ta mal,  mat  je pa mene naštima , sm pa u wrata mahla stapit , pol je pa z vratam sem pa kie , de se je tistu zhubilu.). 8.

Vir-1.2.3.4.5.6.7.8.-Knjiga Nataše Hvala -Divje babe na žlikrofih  -Domača zdravila Lazec

ZDRAVLJENJE-

Rane - V okolici Otaleža so rano sprali z urinom, potem pa nanjo položili pajčevine, staro salo, konjske fige, robidovo listje ali pa uporabili posip iz prahu gobe prašnice.

Gnojne rane - s kajenjem s prisadno repo ali pa še toplimi svinjskimi iztrebki, čebulo . 

Šen akutno vnetje kože  - s privezovanjem cunje, pokajene nad “pulfrom” 

Zlatenico  - z vodo od kislega zelja “zeu’nco” ali z repno vodo 

Epilepsija  in zvijanje v trebuhu- človeški seč .(1.)

Bradavice so odpravili s povezovanjem in mazanjem s čebulnim sokom, z ovseno slamo, z orehovim izcedkom in mlečnikom. 

Prsne in krvne bolezni s tavžentrožami. 

Jetiko z “veroniko” (modro rožo), 

Grižo s suhimi borovnicami.

Čiščenje krvi s šentjanževimi rožami v vinu. 

Menstrualne težave s kamilico, rutico in tavžentrožami .

Revmo s staro svinjsko mastjo .

Repik pri bolečinah v prsih in za izpiranje ran .

Želodec z šentjanževko , tudi s kuminovim kropom ali sirovko, poprom, pelinom. 

Pljučnico z obkladkom grenke skute, ponekod s puščanjem krvi, solitrom ali smodnikovim prahom na sladkem mleku. 

Uporaba kamilice pri zdravljenju oči, prebave. 

Vnetje grla z obkladki z bezgovim cvetjem .

Zdravljenje  tura s toploto ali čebulo. 

Kašelj s pelinom, luštrekom in bezgovim cvetjem. 

Prisad "ognojitev" so zdravili s toplimi kravjimi iztrebki ali  s kajenjem s smolo .

“Zagnide” (zanohtnice) s kropom .

Vneto grlo z obkladki iz špeha, z lipovim in kamiličnim čajem .

Zdravljenje vnetih oči z ženskim mlekom ali z  obkladkom s pravkar pomolženim kravjim mlekom. 

Gnojne oči  polagali v materinem mleku namočene hostije. 

Odpravljanje kurjih oči s špehom in izrezovanjem .

Bolečin v prsih z rmanom.

Prehlada s pelinom. 

Zdravljenje hrast z ženskim mlekom. 

Revmatizma z mazanjem z “luskarenino” v žganju .

Zdravljenje ušes s toplim oljem .

Zdravljenje modrasovega pika z arniko, rmanom .

Vir- Barbara Sosič Slovenski etnografski muzej -Gradivo o ljudski medicini v zapisih terenskih ekip slovenskega etnografskega muzeja 

Vir-(1) Vračanje k naravnim metodam zdravljenja - Univerza v Mariboru - Diplomsko delo Dagmar Gojčičova