IZ CERKLJANSKIH HRIBOV
Vir-Soča 22.2 1889 št.8
5 febr. — Mnogo se sosebno zadnji čas govori in piše o žganjepivstvu. Deželni zbori, kakor tudi državni zbor skušajo izdati ostre postave, da bi se kolikor mogoče, temu v okom prišlo. Povišal se je koncem lanskega leta davek na žganje; ali s tem je vendar še bore malo pomagalo. Krivo je po mojem mnenji, da se kmetom in sploh vsakemu dovoljuje kuhati žganje; če tudi sadno.Žganje ni tako škodljivo, kakor tako imenovana „paljenka" ali geruš,a vendar je škodljivo. Ker je naše ljudstvo žalibog že preveč nagnjeno tej strupeni pijači, je posebno to najhuje, da puščajo premočno žganje; slišal sem namreč ljudi, ki trdijo, da manj od 24% je le voda. Pa tudi ne poznajo mere ter se v istini liki z vodo zalivajo s tem strupom. Se ve, da tudi če spije le nekoliko te „božje kapljice", kakor jo imenujejo, je hitro, ob pamet, kakor bi ga po glavi vdaril. Na jesen, ko je obilo sadja, misli vsak, kako bi ga najbolje razpečal; tedaj komaj začne teči žganje, hitra pokušajo, če bode vredno piti; pridejo domači, sosedje, na to cela vas ter pokušajo, dokler ne steče, in to od prvega do zadnjega. Letos, ko je bilo pri nas obilo sadja, ima vsaka hiša doma žganje in to je ugodno posebno „vasovalcem* in, kjer ga še kaj ostane, pustni čas tudi „kolednikom. Pride par škripačev v vas in ti obirajo od jedne hiše do druge; mislim, da bi bil vže čas, da bi se tudi tej stari grdi razvadi v okom prišlo; slednjič se ustavijo, kjer jim je bolj ugodno. Tu se zbere ves mladi svet ter pleše noč in dan, vmes pa teče žganje, na zadnje pride do pretepa, tako da marsikdaj odnese kdo krvavo glavo domu, če ga morejo še nesti noge. Žalibog imamo to zimo že več tacih slučajev. G. kaplanu primerilo se je v neki vasi, da so prišli fantje in celo dekleta žganjeni (vinjani ne velja) k izpraševanju; bili so bledi in zaspani od bedenja in žganja. Da pa iz take mladine ne pride dobrih gospodarjev in gospdinj, to bode vsakemu jasno, in kaka bo še le deca takih od žganja prepitih ljudij. Ni čudo tedaj, da vedno teže dobivajo za vojake sposobnih mladeničev, da se polnijo bolnišnice in norišnice ter da vidno propada obče blagostanje. Zelo potrebno in koristno bilo bi tedaj, če bi tudi zastran kuhanja sadnega žganja gosposka kaj drugače ukrenila ter kolikor toliko omejila žganje in če bi ne dovolila vsakemu in v vsaki meri kuhati, ker tako daja se jim le prilika do žganjepitja.
Čižmarjev Tone
GLAS O ŠKODLJIVOSTI ŽGANJA
Vir-Kmetijske in rokodelske novice 31.3 1852 št .26
Vsaka reč nezmerno vživana je škodljiva, — ni pa reči, ki bi bila bolj škodljiva kakor je žganje, ako ga človek pije vsak dan, ali le včasih pa takrat nezmerno, ali že o mladih letih. Žganje je močen vinsk cvet, ki čeravno z vodo zmešan tako prešine vse ude in vso kri človeka, kakor vsaka druga strupena reč, s ktero ima narveči enakost, ker tudi strup, ki življenje spodkopuje ali clo mahoma konča, zamore v rokah zvedeniga zdravnika in ob pravim času dobro zdravilo biti. Ravno taka je z žganjem. Če zdelan postaran človek za zajterk ob hudim delu majhin kozarček žganja povžije, mu ono podrega oslabljene čutnice in jih poživi, da se zdelani starček bolj močniga čuti, — kakor hitro pa žganje večkratna dan pije ali če ga na enkrat čez mero vseka, je pa preč ob moč, žganje mu čutnice tako zdraži, daposlednjič še ob to malo moč pride in se celo tresti začne. Ako se pa clo že mlaji človek žganja loti, mu je vsaka kaplja strup , ki iz začetka bolj na skrivnim in po tatinsko svojo strupeno moč v truplu širi, dokler se očitne znamnja ne pokažejo. Tudi vsaka druga pijača, ki ima lastnost v sebi človeka vpijaniti, pripelje sčasoma ali pa tudi mahoma hude nasledke, — vunder tako kmalo, tako gotovo , tako hudo nobena druga kot žganje, zato, ker nobena druga nima toliko vinskiga cvet a v sebi, kot žganje, ki je po večim delu čist cvet. Prijatel čuj! kaj žganje dela, ako v kaki skledi z ognjem do njega prideš — vžge se ti in gori. Naj ti bo to očiten dokaz : kaj tudi v životu dela; če ne gori, pa saj tli, dokler se pijanec posuši. Tudi žganje je božji dar, tudi žganje mora biti na svetu za mnoge fabrike in zdravila, — ali zoper žganje kot navadn o vsakdanjo pijačo, kakor se žalibog! sedanji čas vedno bolj vživa, mora sleherni, ki svoj narod ljubi, svoj glas povzdigniti. Vem dobro , da je tak glas večidel le glas vpijočiga v pušavi, posebno ob letinah, kose malo vina pridela in je zavoljo tega vino drago, žganje pa dober kup —vunder ne sme ljudomil človek jenjati svariti in svoj glas povzdigovati, ne da bi zmirjal pijance, kterim je vsaka beseda le bob v steno, ampak da odkriva škodljive lastnosti žganjice in poduči tiste, ki se še podučiti dajo in celo ne vejo, da je žganjica strupenica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar