Kmetija Zaklanec

Zaklanec

Ob gozdni poti, ki pelje iz Lazca v Cerkljanski vrh , tam kjer se med obronki gozdov razprostirajo travniki in njive stoji domačija Zaklanec.

Hiša na kmetiji Zaklanec -foto: Pavel Medvešček, 1980

Nekoč velika kmetija, poznana daleč naokoli, že dolgo zapuščena žalostno propada.

Kmetija ima večstoletno zgodovino na kateri se je izmenjalo veliko generacij . Skrbno so obdelovali zemljo, skrbeli za prirastek v hlevu, urejali gozdne in poljske poti ter si z delom zagotavljale lastno oskrbo za preživetje.

Prvi zapisi o kmetiji segajo v osemnajsto  stoletje ( Sa Klanz Lasce 77)  Konec osemnajstega stoletja je v listinah omenjen gospodar kmetije Martin Lapania (Lapanja) .

Zaklanec (Sa Klanz) na avstrijskem zemljevidu iz leta 1784

 

Kmečko dvorišče povezuje stanovanjsko hišo, hlev in manjšo hišo, kjer so nekoč prebivali hlapci in dekle, ki so bili stalno nastanjeni. Zaradi dobrosrčnosti gospodarja in gospodinje so bili deležni dobrin, kot so jih uživali ostali domači .

Hiša za hlapce in dekle. Zgrajena leta 1791

 

Nekateri od otrok so se poročili in odšli drugam, štirje pa so ostali na kmetiji. Ker pa se noben od dveh sinov in hčera ni poročil in ni bilo naslednika, ki bi peljal kmetijo naprej je kmetija propadla. Gospodinja in mati Marija Lapanje je umrla leta 1928 v starosti 58 let.

VSAKDANJIK HLAPCEV IN DEKEL

Delovni dan dekel  in hlapcev se je poleti začel začel ob 4h, pozimi  pa ob 5h. Dekle so zjutraj zakurile za zajtrk, nadaljevale z molžo v hlevu in  precedile mleko s posnemalnikom. Hlapci pa so oskrbeli z krmo več glav živine, prašičev, kokoši in par konj in odstranili gnoj .

Potem so se vsi zbrali v hiši, kjer so pred zajtrkom obvezno molili. Po zajtrku so dekle pospravile posodo. Sledilo je pospravljanje po hiši , priprava kosila , pranje v lesenem koritu na hišnem dvorišču, nato pa delo zunaj in v kašči. Hlapci so se pridružili gospodarju in so skupaj delali v gozdu in na njivi .

O svetem Jurij u (24. aprila ) je bil na kmetih uradni prehod iz zime v pomlad .Takrat so hlapci in dekle dobili plačilo za opravljeno delo in so se pogodili z gospodarji , če so pripravljeni delati še naslednje leto. Poleg hrane in stanovanja so jih gospodarji oskrbeli še s čevlji in obleko.

V pomladnem času so trebili travnike, delali v gozdu ,gnojili , orali in branali njive. Sadili so krompir, fižol in veliko zelja. Še za večji pridelek so si  pomagali s  kolobarjenjem, ki je vedno sledil v istem zaporedju: krompir, pšenica, oves, detelja in ponovno krompir.

Ob kresu so pričeli s košnjo. Najemali so po več koscev. Pogosto so prihajali iz Otaleža, Pluženj ,Lazca in Cerkljanskega vrha. Že ob štirih so pričeli kositi. Najlepše je rezalo, ko je bila še rosa. Za sabo so puščali dolge redi pokošenih trav. Gospodinja ali dekle so jim je na polje prinesla zajtrk. Temu je tekom dopoldneva po nadaljevanju dela sledila malica, ki so ji rekli »predjužnik« Ko pa se je kazalec prevesil čez poldan, so šli domov »južnat«. Po kosilu pa malo počivali, posedeli pod drevesno senco in spili kozarec mošta. Le tega je bilo pri hiši za celo leto zadosti. Po počitku pa so nadaljevali z delom. Obračanje in spravilo sena.

Delovni dan je trajal od zgodnjega jutra pa vse do teme, tako čez cel teden. Le nedelja je bila namenjena za počitek, vendar je bilo treba tudi ta dan delo opraviti v hlevu. Dopoldan so vsi domači in posli šli k maši, po prihodu domov je sledilo  kosilo. Popoldan so dekle in hlapci odšli k počitku, nekateri pa še malo po vasi, pred temo pa so morali biti vsi doma in poprijeti za delo v  hlevu.

V času košnje je vmes prišel še čas za žetev in  spravilo detelje in ovsa.

Z žetvijo so imeli več dela dekle in gospodinja. Za večje njive so najemali žanjice, prihajale so iz bližnjih vasi. S srpi so žele žito , ki so ga vezale v snope in  polagale na kupe. Moški pa so jih vozili  v kozolec in zlagali v late.

Sejali so lan, pšenico, koruzo in druge dobrine. Ko so semena odgnala, je bilo potrebno veliko pletja . Ženske so kleče ali čepe s plevko ali golimi rokami ruvale požeta žitna stebla.

V bližnji grapi so imeli svoj mlin, kjer so mleli žito za svoje potrebe in za druge vaščane, ki so nosili  žito v "Zaklajnšk maln." 

Tudi jesen je prinesla polno dela. Treba je bilo pospravit pridelek iz njiv, pobrati sadje, čemur je sledilo stiskanje mošta, kuhanje žganja in sušenje sadja.

Tik pred zimo, ko je že zelo zeblo je nastopil čas spravila svinjske kuhe , repe, korenja ter pese.

V času, ko ni bilo možno delati kaj drugega, so popravljali kmečko orodje, ki je bilo v tistem času vse leseno in izdelano doma , kopali so pesek za nasipanje poti, izkopavali drevesne panje in krčili zaraščene površine. Delo ki ga nikoli ni zmanjkalo je bilo v ustaljenem ritmu porazdeljeno na vse letne čase.