( Ne) zasluženo darilo

 

Blaž  in Mica sta živela sama v majhni hiški pod vasjo . Otrok nista imela.

Blaž je bil upokojen rudar in kljub svojim šestdesetim letom še vedno krepak in postaven dedec, le malo kratkoviden je bil.  Veliko je dal na svoj videz , zato je bil tudi vedno uglajeno oblečen. Vsak dan je nosil " ta kmašno obleko" , brke , ki si jih je barvar v črno je spretno vihal ,da su mu segali skoraj do ušes in na glavi je nosil širokokrajni klobuk s katerim je zakrival svojo plešo.-" Je štman kot kak gospod " se je govorilo po vasi.

Večino dni je posedal pred hišo ali pa se sprehajal po vasi , v krčme  pa le poredko zahajal saj ni ne pil, ne kadil in tudi kvartal ni. — Dovolj sem pregaral v rudniku , zdaj ko sem pa v penziji bom pa počival — Je večkrat pripomnil.

In tako je vse delo čakalo njegovo ženo Mici. Obdelovala je vrt, njivo in v hlevu skrbela za kozo, nekaj kokoši in prašiča. Delala je od jutra do večera in gospodinjila svojega moža. Čeprav mnogo mlajša od njega , je dajala videz starejše ženske. Mnogi zlobni opravljivi jeziki so pripomnili, da bi po videzu lahko bila Blaževa mama. Oblečena je bila poleti in pozimi v tesno kučemajko in " drukanco" krilo iz domačega usnja .Obuta je bila v visoke škornje. Lase je imela pristrižene in skrbno zakrite pod naglavno ruto.— Za doma sem že dobra, saj nikamor ne grem — je znala povedati.

Živela sta v miru in spokojno brez večjih skrbi ! Vsaj tako so mislili tisti, ki niso poznali Blaževe največje slabosti .O, ja Blaž je že od mladih let rad gledal za drugimi ženskami . Pa nič ni zaleglo, če so ga Pluženjski  fantje , ko so ga dobili pod oknom , potunkali pri Maruškovcu v Idrijco in so mu jih v Idriji rudarji , ko so ga dobili pri njihovih ženah vasovat za dobro mero toliko naložili, da jih je komaj nosil in potem ves podplut hodil naokoli. Zaradi te neumnosti je njegova uboga Mici v življenju veliko pretrpela in prejokala.

In tako so Blažu in njegovi Mici potekali dnevi, meseci in leta. Njej  v garanju in trpljenju , njemu pa  v domišljavosti  in prepričanju ,da ženske nimajo drugega dela kot misliti nanj in hrepeneti po njem.

Nekega poletnega dne pa je kot strela iz jasnega udarilo med vaščane: Tinka se je vrnila iz Gorice !

Tinka o kateri so nekaj mesecev po njenem odhodu začele krožiti razne govorice: da je v Gorici spoznala nekega bogatega starega industrialca,  ki se je zagledal vanjo in jo je za ženo vzel. Pa starec ni prav dolgo užival njen cvet mladosti. Zbolel je na srcu in komaj toliko časa je imel, da je testament napisal in zapustil svoji mladi ženi vse svoje premoženje : hišo , tovarno in denarja toliko , da ga do smrti ne bi preštela , pa če bi živela tisoč let.

Vse to so bile le prazne govorice , kar je najbolje vedela njena mati. Ona je vedela da Tinka služi v Gorici  pri premožni družini , kot hišna pomočnica in da so  prav zadovoljni in dobri z njo in da vsak mesec dobi  od hčere nekaj kron za hrano in za kakšen liter vina.

Tinka je bila pa res dekle in pol .Visoka  in lepo zaobljena , da se je vse kar treslo na njej  Oblačila se je mestno in gosposko. Vsem se je zdela tako nedostopna .Čeprav je bila ves čas nasmejana in je rada fantom mežikala , da je bilo videti kot da bi hotela vsakega imeti  pa v resnici ni bila taka, kot se je na zunaj kazalo, ali kot so mislili ljudje .Tudi v tujem mestu je ohranila svojo dekliško poštenost.  Fantje so hodili za njo, kot bi šli na procesijo , vendar se ji nihče ni upal približati..

Nihče? No, Blaž ni bil tega mnenja. Zlikan in  kot pav našopirjen je korakal tiste dni po vasi , da je njegova Mica večkrat vzdihnila:-  A se mu je zmešalo ali kaj ?

Ves dan je postopal po vasi in se nastavljal lepi Tinki. In ko jo je  nekega dopoldneva res na samem srečal se je postavil prednjo rekoč : — Ciao Bella ragazza, come va!

Začudeno ga je pogledala: —O, stric Blaž ! Pozdravljen .Skoraj vas nisem spoznala. Kakšen stric ? Samo Blaž mi reci pa bova prijatelja .—

— Joj kako si lepa . Jaz bi te kar vzel , če bi bil vdovec in samski. Če si pa oba želiva malo nežnosti in če med tabo in mano ni nobenega zadržka, pa to da sem poročen ni nobeden problem . —

—Kakšne želje so pa to? Le kam cilja? —ji je švignilo po glavi — Sem vam všeč ? Kaj pa vaša Mica?—

—Mar mi je Mice!  — se je razčeperil  in nadaljeval—Moje srce po čem lepšem in mlajšem hrepeni.— Oh, Tinka — je zastokal, kot da bi mu od veselja srce počilo.

Tinka se je sladko nasmejala  —No stric zdaj pa pojdiva, sem k vaši Mici namenjena na obisk. —Le Blaž mi reci,  ne stric — je užaljeno ponovil in skupaj sta odšla proti domu . Ko ju je Mica opazila skozi okno , je bolestno vzdihnila: — Spet mi dela sramoto, kozel stari —

Kmalu se je pomirila pa saj  ji drugega ni preostalo. V kuhinji za mizo so prav lepo kramljali o vsem mogočem .Skozi pogovor je Tinka Mici postajala vse bolj všeč . V njej ni več videla nasprotnice. Ko je Blaž odšel v shrambo po liter vipavca je Mica potožila Tinki vse težave , ki jih ima z možem in v dekletu je dozorel načrt. —Le čakaj , Tinka ti bo posvetila , da jo živ dan ne boš pozabil. —

Pozno v popoldan so sedeli tisti dan, saj so ure ob prijetnem pogovoru hitro minevale .Če je Mica le za hip umaknila pogled , je stari Blaž brž izrabil priložnost in Tinko pobožal po roki. Enkrat  ko je Mica naložila drva v štedilnik je Tinko celo poljubil in se ni ni branila.

—No zdaj pa moram domov k materi. Prav lepo in zdrava bodita. Zgodaj zjutraj me čaka pot nazaj v Gorico . Ko pridem čez leto spet nazaj domov se pa spet oglasim. —

Blaž je Tinko pospremil iz hiše . Pred odhodom se mu je sladko nasmehnila in mu zašepetala: —Pridite zvečer ob desetih na senik , da se posloviva kot se spodobi. —

Seveda Blaž ves na trnih in v pričakovanju večera na seniku ni vedel kakšen načrt se je porodil v glavi Mice in Tinke . Ni vedel , da Tinka danes zvečer in ne zgodaj zjutraj odide nazaj v Gorico.

Blaž se je vrnil v hišo .

— Nič kaj dobro mi ni. Malo preveč sem popila . Vino je močno. Bom kar legla , sem utrujena . —je potarnala Mica—

—No kar počivaj , bom jaz nakrmil živali v hlevu,  potem pa v krčmo k Grudnu na pijačo stopim , malo v družbo saj že dolgo nisem šel.

Spotoma je stopil še v trgovino. kjer je kupil liter vipavca in par klobas —da dekle na dolgem potovanju no bo žeje in lakote trpelo—.  V gostilni  je naročil pijače za vse. Kajti veselje je bilo v njegovem srcu čimbolj se je pomikal kazalec na deset.

Po nekaj popitih rundah, je vino neizprosno začelo delovati in ko je ura odbila pol deset se je Blaž  že dobro okajen in z mislijo na ljubezensko opojnost  v radostnem pričakovanju odpravil proti seniku. Bila je taka tema da prstov ni videl na roki. V domači hiši je bila tema.

—Dobro , moram potiho naprej da Mice ne zbudim—

Ko je prišel v senik se je v temi nekaj premaknilo in ko je z roko segel v tisto smer je v senu otipal žensko obleko. —Oooo Tinka moja. Sladka moja!  —

Iz teme se je zaslišal samo nagajiv smeh in nobene besede dolge pol ure, ki je temu  sledila.

Metuljčki so veselo poplesavali v trebuhu in v zraku se je čutil vonj ljubezni , ki je opajal in opajal.

Blaž zadet od masovnega rafala amorjevih puščic jo je objel in strastno poljubil  . 

Vsa se mu je predala. Hrepenenje je bilo potešeno.

Dala mu je roko in ga poljubila za slovo.

— Na, to imej za pot, — je zašepetal Blaž in ji stisnil v roko steklenico vipavca  in par klobas.

Še en poljub, in ni je bilo več.

Sam ni vedel , kako in kdaj je prišel domov.

Zjutraj se je zbudil ves pod vtisom včerajšnjega doživljaja .Malo mu je brnelo v glavi zaradi preveč popite pijače. Zaslišal je glasno petje iz kuhinje.

 —Ja kaj je pa danes moji Mici , saj je še nikdar nisem slišal prepevat.— Tako pa že dolgo ni bila zadovoljna, — je pomislil Blaž . Pretegne se in vstane in se odpravil v kuhinjo.

— Ti, Tinka, te pusti pozdravit. Ob  osmih zvečer se je pri nas ustavila , poslovila in odšla v Gorico , — mu reče Mici veselo.

Blaž si je sam pri sebi mislil —Kako ob osmih če sva pa bila ob desetih skupaj in se tako lepo poslovila . Le  kaj mi hoče povedati! —

—Kdaj si pa sinoči prišel domov? —

— Saj veš v krčmo k Grudnu sem stopil na kozarec vina, — ji odkrito prizna, — iz enega jih je bilo pa deset. Saj veš, dobra družba , runda tu pa tam . Pa se je zavleklo pozno v noč. —

Kar naenkrat ga v kuhinji dregne prijeten vonj v nosnice.

— Kaj pa kuhaš? Kaj bo za kosilo ? —

—Par klobas. —

— Danes je vendar petek in ne bomo jedli mesa. —

— Veš jaz sem se dolgo postila, ti pa itak ne daš dosti na post. —

—Sicer je so bile klobase zlahka zaslužene. —

— Kako zlahka zaslužene ? Kje si jih zaslužila? —

— Sinoči ob desetih na seniku —

Blaž je ves prebledel in obstal kot vkopan.

—Na, malo vipavca popij, naredi požirek ali dva, da prideš k sebi ! —Veš, tudi vipavec je bil zlahka zaslužen. —