sobota, 8. avgust 2020

Kronologija



V dvanajstem stoletju  so se  prvi kolonisti naseli na otaležkem ozemlju a  se v glavnem niso obdržali in sredi 13. stoletja so bila pobočja na desnem bregu Idrijce spet pusta. Šele v letih 1260—90 je dobilo to ozemlje nove naseljence, ki so po posredovanju patriarha in njegovega gastalda (Joannes Longo iz Čedada) prišli deloma iz Kamna in Čadrga pri Tolminu, deloma pa iz freisinške Oselice. Tedaj so bile naseljene vasi Plužnje, Otalež, Lazeč in Jazne

Okoli leta 1260 na zahtevo Oglejskega patriarha Gregorija, Tolminski gastald Joannes Longo v Plužnjah naseli kmete, ki so prišli iz Oselice

10. maja 1290 prvič omenjene vasi Plužnje, Otalež in Lazec -Ressignatio 16 mansorum in contrata Plusin infra Talisach et Lasich iure ficti domini patriarche Vlrici de Camin de contrata Tulmin

8.Avgusta 1310 v poročilu iz Čedada  omenjene vasi Otalež, Lazec, Plužnje in Jazne

1. aprila 1346 Videm- Patriarh Bertrand je potrdil pravice štirih prvo imenovanih  krajev s privilegijem (Otalež, Plužnje, Lazec in Jazne)

V Tolminskih urbarjih iz leta 1377  omenjene vasi Otalež, Lazec, Plužnje in Jazne (Pluženjska rihtarija)

Leta 1377 je bilo v Otaležu 8 kmetij .Imena gospodarjev -Jacobus,Pulus,Primus,Juri,Lore,Juri tessedor(tkalec),Bochinis, Florianus.

Leta 1377 je bilo v Lazcu 6 kmetij  . Imena gospodarjev Ropertus, Stanigoy, Janis, Grigorius, Janis, Primos.

Leta 1377 je bilo v Plužnjah  8 kmetij. Imena gospodarjev -Tripin, Marinus, Bencho, Vorlicus, Vrbanus, Cacianus, Paulus, Matcho

 Leta 1377 je bilo v Gorenjih Jaznah 6 kmetij .imena gospodarjev. Paulus, Mencus, Juri, Marinus, Nicolaus, Cacianus  in v Dolenjih Jaznah 3 kmetije. Imena gospodarjev -Toma, Marcho, Petrus

Prvi pisno omenjeni Slovenec z imenom Primož je bil kmet ob Idrijci, ki ga v tolminskem urbarju najdemo leta 1377.Pravzaprav sta bila prva Primoža dva, eden v Otaležu in drugi v Lazcu.. ki ju je grajski pisar napisal kot Primos. Verjetno gre za Prvoslava ali Prvina, saj so se na Tolminskem zaradi geografske odmaknjenosti staroslovanski običaji in verstvo ohranili dlje kot drugod. V tistem času še niso imeli priimkov

Cerkev sv. Katarine v Otaležu je bila v pisnih virih prvič omenjena 28/9 1487  kot cerkev ,ki je podrejena župniji v Cerknem (cerkev  sv. Katarine v vasi »octalisi«.)

Cerkev sv. Jurija v Lazcu grajena  v 15.stoletju

Prva omemba cerkvice svetega Miklavža v Jaznah  je v poročilu iz Čedada iz leta 1590

Cerkev v Lazcu prvič  omenjena leta 1594 v poročilu iz Čedada

V Tolminskem urbarju iz leta 1598 piše, o dajatvah ,ki so jih plačevali podložniki zemljiški gospodi ”V župi imenovani Lhott , kamor so spadale vasi Plužnje, Otalež, Jazne, Lazec, Jagršče in Mlaka.




Stara cerkev v Otaležu je bila posvečena 1642.

20. novembra 1694; Soseska sv. Katarine (v Otaležu), sv. Nikolaja (v Jaznah) in sv. Jurija (v Lazicu) so prosile za kaplana, kateri bi stanoval v Otaležu ter smel tu deliti zakramente in pokopavati.

V času Tolminskega punta , leta 1690, se je v  enotah Černide - Goriške kmečke vojske v sestavi Tolminske čete,  v enoti , ki je imela sedež v Šebreljah , pod poveljstvom Jurija Svetičiča , bojevalo 31 kmetov iz Otaležkega okraja. 

Leta 1695 je bila ustanovljena kaplanija Otalež, katere del  so bila naselja Lazec, Plužnje, Otalež, Jazne, Masore in Oselica

V času tolminskega punta se je Pluženjsko ozemlje imenoval Cott

Oltar v cerkvi s. Nikolaja v Jaznah zgrajen okoli leta 1700.

Leta 1700 prvi župnik v Otaležu Janez Matko-Joannes Madho

Leta 1710 je vizitator Vincenc Silani , ko je potoval v Spodnjo Idrijo, prenočeval v Otaležu. Takrat je ugotovil da ima cerkev tri posvečene oltarje ter 500 prebivalcev.

Tolminski puntarji v ječah goriškega gradu so bili tudi -Hannsche Rinkh von Cott , Anže Rink iz Otaleža, izpuščen 31.marca 1716, zaplemba premoženja, Hannusch Serjun, Suppan v Cott, Hanuš Serjun, župan v Otaležu, izpuščen 31. marca 1716,  Micheu Seiz von Cott , Miha Zajc z Otaleža, izpuščen 31. marca 1716 Anze Likar von Cott, Anže Likar iz Otaleža, izpuščen 31. marca 1716. 

Leta 1739 se je na tolminskega arhidiakona obrnil Blaž Prebil iz Pluženj pri Otaležu, ki se je pred osmimi leti poročil s Katarino Jeran, čeprav so tast Valentin Jeran in soseska nasprotovali zvezi. Tast je poročeno hčerko poslal v službo na Kranjsko, da le ne bi živela z Blažem. Arhidiakon je seveda ukazal Valentinu, naj zeta pusti pri miru, hčerki pa dovoli vrniti se k možu .

Verniki duhovnije Nova Oselica so predložili v Otaležu leta 1747, vizitatorju vlogo za gradnjo nove cerkve v Otaležu, ki je bila dograjena leta 1752. Velika je menda zato, ker so na kraju postavili toliko košev , kolikor je bilo župljanov, da bi bila dovolj prostorna za vse.

Leta 1762 je arhidiakon ob vizitaciji ugotovil, da ima duhovnija kot ecclesia  vicarialis (s podružnicama v Jaznah in Lazcu) 800 prebivalcev in sicer 650 sposobnih za velikonočno obhajilo.

Sodne obravnave največje tatvine živosrebrove rude v Idriji so se odvijale v letih 1778-1779. Na tem procesu so sodili tudi trem bratom, Juriju, Antonu in Janezu Zajcu iz Pluženj, in Gregorju Šaulu iz Lazca

Janez Rejc (Giovanni Reiz) predstavnik vaške skupnosti Otalež zaprisegel  zvestobo cesarju Napoleonu v pisarni tolminskega gospostva, 10.12 1809 

Leta 1819 je v Otaležkih vaseh živelo 983 prebivalcev

14. novembra 1829 v Otaležu rojen župnik Andrej Kacin .Umrl v Šebreljah 3.marca 1875

Leta 1841 je duhovnik Lovrenc Kristan v Otaležu pričel poučevati poleg krčanskega nauka tudi šolski pouk-čitanje, pisanje in računstvo. Poučeval je v slovenščini, obisk je bil prostovoljen in sicer v župnišču trikrat tedensko.

19.11 1843 v Jaznah rojen župnik  Tomaž Bašelj (Thomas Bashel) , posvečen 11.9 1870 ,umrl 16.2 1877 v Marčani-Istra

Leta 1844 v Otaležu rojen učitelj in društveni delavec Gašpar Likar. Umrl leta 1908 v Gorici.

27. junija 1854 v Otaležu rojen narodni delavec Ivan Likar .

Leta 1857 je za novo zgrajeno cerkev v Otaležu vliv zvonove Anton Samassa v Ljubljani.

Leta 1861 v Jaznah rojen učitelj Frančišek Bogataj

Leta 1869 v Plužnjah rojen pravnik Jakob Zajec .Umrl na Dunaju leta 1898

Leta 1874 požar v Lazcu

Oltarja v cerkvi sv. Katarine v Otaležu sta iz leta 1874. Izdelal ju je podobar Jožef Štravs, slike pa naj bi bile delo Jurija Tavčarja.

3. 4 1876 je blagoslovil novo cerkev v Otaležu takratni cerkljanski dekan Jožef Jeram.

Že leta 1876 je bratovščina sv. Rešnjega Telesa v Otaležu štela nad 100 članov, ki so redno obiskovali sv. mašo ,ter s svojimi prispevki skrbeli za cerkvene zakramente, ter svete posode.

3.12.1877 v Plužnjah  rojen župnik Ivan Podobnik .Umrl 25. 9 1928 v Gradnem

Leta 1879 cerkev sv. Jurija  v Lazcu dobi tri nove zvonove, ki jih je vlil podjetnik Anton Samassa iz Ljubljane in so bili posvečeni v Ljubljani po škofu Janezu Pogačarju.

Leta 1881 so v vasi Otalež začeli zidati šolsko poslopje.

Po znameniti šolski reformi leta 1883 je tudi Otalež kot druge večje vasi dobil svoje šolsko poslopje in se je začel tudi redni šolski pouk

Cesta iz Lazca mimo Pluženj do idrijske ceste zgrajen leta 1883

16. marca 1883 v Plužnjah rojen politik Josip Peternel

26 avgust 1884 v Otaležu rojen organist Ivan Kacin. Umrl  13. november 1953 v Gorici.

V Jaznah je bil leta 1885 rojen fotograf Štefan Mlakar

Leta 1886 v Otaležu rojen pevovodja Mohor Pavšič. Umrl leta 1964

18. septembra leta 1887 velik podtaknjen požar v Lazcu .Zgori 23 hiš in 9 gospodarskih poslopij.

Leta 1890 je v Otaležkih vaseh živelo 1385 prebivalcev .

Avgusta 1890 je v Jaznah po udara strele , enemu kmetu zgorela hiša in hlev, dve kravi in eno tele. 

Leta 1890 je bilo v vasi Jazne 20 stanovanjskih objektov(Dolenje Jazne 15 hiš, Gorenje Jazne 5 hiš).

Leta 1893 V Plužnjah umrl je štirileten otrok za opeklinami. Starši so pustili otroke same doma. Sedemletni otrok zakuril je ogenj pri katerem se je vnelo mlajšemu krilce , da se je opekel in potem v groznih bolečinah umrl

Primož Simonič slovenski agronom rojen  3.junij 1893 v Plužnjah. Umrl  18.september 1975 Škofja Loka.

Leta 1894 je enorazrednico v Otaležu obiskovalo 110 učencev.

Leta 1894 je bil vikarijat  v Otaležu po ministrstvu za bogoslužje na Dunaju povišan v samostojno kuracijo.

Zaradi velikega števila umrlih so predpostavljeni ukazali leta 1896 zgraditi mrtvašnico na pokopališču v Otaležu

Leta 1896  V Otaležu  služil svojo sv. novo mašo Otaležki domačin č. o. Robert Jereb , redovnik s. Benedikta.

Med leti 1898 in 1903 so se pogosto na otaležkem koncu  tresla tla. Potresi so bili 9 in 10 . oktobra 1898 , 16. februarja 1901 in 16 .februarja 1903 

8. avgusta 1899 je v Otaležu vodil birmo, ki se jo je udeležilo več kot 180 birmancev,  nadškof in prvi slovenski kardinal Jakob Missia 

Leta 1900 je vas Lazec štela 44 hiš in 287 prebivalcev.

Leta 1900 je v Otaležu od  23. junija do 1 julija  obhajali sveti  misijon. Vodili so ga  gospodje lazaristi iz Ljubljane, in sicer gg.: Urban Nežmah, Mihael Klančnik in I. Flis

Leta 1902  V Jaznah in na „Hmenici“  ustanovili mlekarno

Leta 1902 Na predvečer sv. Ivana so streljali v Plužnah pri Otaležu mladi fantje z možnarji. Pri streljanju se jim je vžgal smodnik ter osmodil vseh pet fantov. Eden  umrl zaradi opeklin.

Konec leta 1902 je bil v cerkvi Sv. Jurija v Lazcu postavljen nov oltar

Leta 1903 vasi Plužnje in Otalež dobita prva poštna nabiralnika

Učitelj Alojzij Kokošar rojen v Otaležu leta 1904.Umrl  zaradi pljučnice 31.3 1929 star komaj 25 let

Iz Otaleža so  pripeljali v Idrijo farovško kuharico , ki je imela prestreljeno nogo . Župniku je ugovarjala in jezikala tako dolgo , da je v togoti pograbil revolver in za njo streljal ter jo zadel v nogo .

Leta 1906 je bil zgrajen vodovod za vas Plužnje.

Leta 1906 toča v Lazcu uniči ves pridelek

Leta 1906  je bila v Otaležu  zaradi ošpic šola 14 dni zaprta

Leta 1906  V Jaznah  je zgradilo 13 posestnikov brez vsake podpore, tudi v hiše, 2400 m dolg vodovod

Leta 1907 v Otaležu ustanovljeno bralno društvo

Dne 4. avgusta 1907  v Otaležu ustanovni občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva.

Leta 1907 zgrajen nov farovž v Otaležu

Leta 1908 posestnik v Otaležu Peter Bevk kandidira na listi Jugoslovanske socialno demokratske stranke v Goriškem okrožju

23.8 1908 v zvonik cerkve Sv.Jurija v Lazcu udari strela

Leta 1909 je bila v Lazcu ustanovljena šola, kamor so hodili tudi otroci iz sosednjih Pluženj. Prvi učitelj v šoli Lazec je bil Ambrozij Rusjan.

Cesta Straža-Plužnje-Otalež-Jazne zgrajena v letu 1909

PGD Plužnje ustanovljeno na ustavnem zboru 15.2 1909.

Leta 1909 je bil v Otaležu ustanovljen odsek telovadnega društva Orel

16.1 1909 Vršil se bo komisionalni ogled za ustanovitev nove enorazrednice v Plužnjah na Cerkljanskem

8. 5. 1910 je bila v Otaležu ustanovljena Kmečka hranilnica in posojilnica ,registrirana 15. 6. 1910.

Leta 1911 v vasi Plužnje ustanovijo prvo mlekarno za vse vasi.

20.7 1912 strela zaneti požar na kozolcu posestnika Petra Zajca v Lazcu

Leta 1912 je krojaški mojster Jože Mlakar iz Jazen  sešil uniforme Idrijski rudarski godbi.

Leta 1913 mesto učitelja v Lazcu prevzame Hubert Močnik .Šolo je obiskovalo več kot 80 učencev.

Leta 1913 je bila v Otaležu  ustanovljena Marijina družba deklet, kateri je sledila Družba krščanskih mater in žena ter tretji red sv .Frančiška.

28.julija 1917  so italijanski letalci nad vas Otalež odvrgli 20 bomb.

Leta 1917 je begunske otroke iz Kala in Lokovca, skupno okoli 30, je v Plužnjah pri Cerknem poučeval avški učitelj Rihard Gorjup

Leta 1919 V Jaznah zaradi neprevidnosti italijanskih vojakov izbruhnil požar. Zgoreli sta dve hiši in več gospodarskih poslopij.

Šolska knjižnica v Lazcu je leta 1921 razpolagala z natančno 100 knjigami. Šolo  v Lazcu je tega leta obiskovalo 85 učencev.

23.1 1922 v Lazcu rojen Msgr. Janez Filipič, slovenski rimskokatoliški duhovnik in publicist. Umrl 2.2 2000 v Lokavcu

16.2 1922 ob 8 zvečer je nekdo zažgal hišo posestnika Ivana Grudna v Plužnjah. Zgorel je ves gornji del poslopja

19.2 1922 Vincenc Lapanje iz Otaleža na okruten način oropal in umoril  45 letno Marjano Gostiša in njenega 84 letnega tasta prav tako iz Otaleža

25.6 1922 V Otaležu je Italijanski orožniški brigadir razgnal procesijo Sv. Rešnjega telesa.

Leta 1924 so se v vasi Plužnje vršili sabotažni požari.

Leta 1924 italijanski okupator v vasi Plužnje ustanovi mlekarno, ki je delovala vse do razpada Italije leta 1943.

Leta 1925 se v vasi Lazec ustanovi mlekarna

Februarja leta 1925 je v vasi Lazec spet zagorelo. Zgorijo štiri stanovanjska poslopja.

Leta 1925 sta bili ustanovljeni  šoli na Travniku in v Jaznah

20.2 1925  izbruhnil je požar  v Plužnjah, kjer je zgorel hlev posestnika Antona Zajca št. 12

Novembra 1926 velika povodenj na Slovenskem prizadene tudi vas Otalež in vasi v njeni okolici

Leta 1927 Goriška prefekturna oblast je razpustila «Prosvetno društvo v Otaležu, z navedbo, da je delovalo v nasprotju z nacionalnim redom

Cerkev Sv. Jurija v Lazcu ima zvon, ki ga je 25.maja leta 1928 vlila delavnica mojstra De Poli v Vittorio Veneto namesto odvzetega od Avstrije 16.11 1916

Leta 1930 z dekretom  goriškega nadškofijskega ordinariata je bila duhovnija Otalež povišana v samostojno župnijo.

21. decembra, leta 1931 v Otaležu rojen Tomaž Pavšič- rodoljub, profesor, publicist in kulturni ter politični delavec. Umrl 9.2 2019 v Ljubljani.

4.4 1932 v Jaznah rojena pisateljica Marija Vogrič. Umrla 18.3 2016 v Kopru

Leta 1933 Italijani v Otaležu zgradijo karabinerijsko kasarno

5.8 1933 v Plužnjah rojen Geodet Peter Svetik. Umrl 11.9 2011 v Ljubljani

Leta 1934 pri ilegalnem prestopu meja ustreljena Mirko Simonič in Slavko Vogrič iz Jazen

Leta 1936 V Jaznah  je strela udarila v hišo 30 letnega  Josipa Jazbeca. Poslopje se je vnelo in pogorelo skoraj, do tal.

Leta 1943 se Lazec vključi v partizansko osvobodilno gibanje.

Februarja 1943 v partizane odide iz Lazca 23, Pluženj 13 ,Otaleža 7 vaščanov

Dne 28. marca 1943 je okupator bombardiral Otalež s zažigalnimi bombami.

Leta 1943 je v Otaležu delovala premična bolnišnica Vojkove brigade

Pod Italijo je bila šola v Lazcu na domačiji ”na Vas” nekje do leta 1943

Po kapitulaciji Italije leta 1943 so otroci iz Lazca obiskovali šolo v sosednjih Plužnjah, najprej (na domačiji “pri Grudnu” in kasneje v gasilskem domu”).

19.3 1944 so Nemci v Otaležu zbombardirali dve hiši, junija pa požgali tri četrt vasi in odgnali ljudi v internacijo.

14.6 so Nemci v Otaležu požgali 7 hiš in 8 gospodarskih poslopij in umorili 3 domačine. Tisti dan so zgorele tudi Plužnje

10.6 1944 nemci požgejo skoraj celo vas  Lazec

Leta 1945 so v Lazcu zasilno obnovili osem stanovanjskih hiš in 17 požganih .

Aprila 1945 je šolo  v Plužnjah obiskovalo 70 učencev iz vasi Lazec in Plužnje

Prosvetno društvo »Franc Bevk« Otalež je bilo ustanovljeno pod tem imenom leta 1946

Leta 1946 je v Otaležki  cerkvi daroval svojo prvo slovesno daritev  č. g. Janez Filipič.

Leta 1947 je KLO Otalež  v vasi Lazec zgradil sadno sušilnico.

Nabavno prodajalna zadruga v Otaležu je bila ustanovljena leta 1947

Leta 1948 so v Otaležu začeli z gradnjo zadružnega doma

Leta 1949 Gasilska četa v Plužnjah dozidala s prostovoljnim delom sušilni stolp za cevi.

Leta 1951 je v Lazcu delovala Ljudska knjižnica » Ivana Cankarja«

Leta 1951 je v Otaležu delovalo Kulturno umetniško društvo  »Mlakar Silvo«

Elektrifikacija vasi je bila izvedena v letih 1952-53.

Leta 1953 je Glasbena šola v Idriji ustanovila svojo podružnico tudi v Otaležu, kjer sta poučevala honorarno učitelja Mohor Pavšič in Gruden Ludvik

Leta 1955 obnovljena cesta Plužnje -Lazec.

Leta 1955 vas Otalež dobi nov vodovod.

Leta 1955 se je v Otaležu in sosednjih vaseh močno razširila influenca. Le malo katera hiša je bila brez bolnika. Šolo so zaprli za teden dni.

Leta 1957 so začeli graditi pot v Pluženjski vrh

Šolo je leta 1958  v Otaležu obiskovalo 64 otrok.

Leta 1959 so na Bevkovem vrhu v Hiši Feliksa Slabeta odprli novo planinsko zavetišče

Nov vodovod za celo vas Lazec zgrajen leta 1965

Cesta v Otalež asfaltirana leta 1974

Leta 1976 v Jazne začel voziti avtobus

Potres 6.5 1976 je poškodoval zgornje nadstropje osnovne šole v Otaležu .15.9 1976 je sledil nov močnejši potres ,ki je naredil nepopravljivo škodo na stavbi šole. Pouk je začasno potekal v prostorih zadružnega doma.

Leta 1977 velika gasilsko-reševalna vaja v Otaležu , pri kateri so sodelovale gasilske enote društev Idrija, Sp. Idrija, Ledine, Cerkno in Plužnje ter njihove enote civilne zaščite.

Pri kopanju vodnega jarka leta 1977 na območju zaselka Gornje Jazne, je bil odkrit rimskodobni vodovod.

Leta 1978 je bila v Otaležu zgrajena nova šola in vanjo se je lahko vselilo 31 šoloobveznih otrok.

Cesta v Lazec asfaltirana leta 1979

Ni komentarjev:

Objavite komentar