Bilo je nekoč na Cerkljanskem.
Od božiča do pusta so hodili po domovih koledniki. Po navadi je šlo za par-eden je godel, drugi pa je imel koš, v katerega je nabiral vse, kar so jima pri hišah dali. Takih parov je bilo več. Bile pa so tudi skupine sestavljene iz več kolednikov. Mask še niso imeli, po navadi so oblekli ponošene suknjiče, stare klobuke, "facule"-rute, nadeli so si papirnate nosove, očala, kakšen fant pa se je oblekel tudi v dekle. Koledniki so navadno imeli tudi kakšen inštrument-harmoniko, orglice, lajno, citre, klarinet, "bombardon"-glasbilo podobno angleškemu rogu. Nekateri pa so ob spremljavi harmonike, zaigrali, kar na glavnik in žlice.
Koledovali so večinoma siromašni ljudje, bajtarji s številčno družino saj je bilo koledovanje za njih posebna priložnost, da so si nabrali nekaj prepotrebne hrane .Ljudje so jima dali kakšen kos mesa, slanino, svinjski parkelj ali pa uhelj , kakšno jajce, kos kruha, ,tudi različne poljščine in žito. Tega so , ko so končali, nesli v mlin, da so dobili moko. Koledovali so tudi otroci iz revnejših družin.
Zgodilo se je, da so v nekaterih hišah zaradi majhnih otrok in bolezni tudi zaklenili vrata, zato so šli kar naprej.
Po vaseh so kolednike težko pričakovali, še posebno otroci. Če so bile hiše skupaj, so otroci že po vasi letali za koledniki, nagajati pa se jim ni smelo. Koledniki so že pred "partonom" zaigrali nekateri tudi zapeli, potrkali , vrat pa niso sami odpirali. Odpret jim je prišla gospodinja. Predstavili so se pred vsako hišo. Potožili so o svojih težavah. Posebno pa so znali pohvaliti gospodinjo, ki je bila potem bolj radodarna in je bil ob odhodu koš bolj poln. Če pa je imela le-ta odrasle hčere, so hvalili njihovo lepoto in pridnost. Gospodinja jih je potem povabila v hišo, koledniki so kulturno vstopili v hišo , kjer so zaigrali , eden od kolednikov pa je zaplesal z gospodinjo. Zaželeli so gospodarju srečo v hlevu in na polju in povprašali po zdravju. Včasih pa tudi zapeli kakšno šaljivo pesem. Mnogo je bilo smeha in norčevanja. Gospodinja jim je potem postregla z s kozarčkom žganja in kosom črnega kruha. Včasih so kje naleteli na zelje in koruzne žgance, to je bila že prava gostija .Pogosto se je v tem času pri kakšni hiši zbralo tudi več ljudi in so se poveselili skupaj s koledniki. Če kolednikov gospodarji niso povabili v hišo, je to pomenilo nesrečo. So morali priti da so pregnali slabo letino, pred odhodom pa so jim zaigrali še posebno "vižo za repo" da bo bolj debela. Gospodinja se jim je prijazno zahvalila za obisk in jih povabila za naslednje leto.
Včasih so koledovali tudi fantje. Najraje so se ustavljali po hišah, kjer so bila dekleta, da so plesali in peli.
Pari in večje skupine kolednikov so hodili okoli tudi po dva tedna. Z obhodi so končali na pustni torek. Po navadi so pri kakšni hiši, pogosto pa tudi po gostilnah, takrat pripravili ples. Je bilo zgovorjeno kdo bo s kom plesal. So bili za pare plesi. Plesali so polko in valcer, drugega ni bilo. Zabava se je končala ob polnoči, saj je po polnoči nastopila pepelnica ter s tem prepoved veseljačenje in strogi post. Kolednikom so se teden pred pustnim torkom pridružile še maškare. Če so bili koledniki iz drugega kraja, pa so se našemili po navadi domačini. Maškare so hodile na pusta. Malo so se našemili. Hodili so moški, ženske in otroci. Ob pustu se je štelo da se je treba malo poveseliti.
Viri-
Nataša Hvala-
Knjiga Divje babe na žlikrofih
Koledovanje-De bi bla ripa bel debiela-
Zbirka nalog učencev OŠ Cerkno
Ni komentarjev:
Objavite komentar