Včasih je bila košnja ročno delo. Okoli Sv. Jakoba se je začela "ta glavna" košnja. Veliki kmetje po nedeljski maši zbrali kosce za pomoč na svojih kmetijah. Izbrali so močne fante. Z njimi so se dogovorili za plačilo.
Že ob zgodnjih jutranjih urah , ob prvem svitu ,okoli štirih zjutraj se je pri kmetu zbralo več koscev . Košnja se je namreč začela zgodaj , saj najbolje se je rezala sveža, še rosna trava. Možje so kosili več dni, nato pa so šli k drugemu kmetu – plačani so bili lahko z denarjem ali pa s hrano, večkrat pa so si med kmeti za plačilo le vračali usluge.
Možje, kosci, so dan začeli s požirkom žganja, gospodar jim je nalil “štamperl” in potem so skupaj opremljeni s kosami in oslami odšli v " snežet. "Tja gor niso peli nazaj pa vedno.
Delo je potekalo cel dan ,od jutra do večera. Vsak pravi kosec je moral znati svojo koso tudi nabrusiti z oslo, brusnim kamnom “Kdor zna brusit, zna tudi kosit”! Kosa je seveda morala biti pripravljena že prejšnji dan in je morala biti dobro sklepana. Eden , največkrat starejši in izkušeni kosec pa je ob košnji cel dan kose klepal. Ena kosa je zmeraj morala biti v rezervi na razpolago koscem za "skrhano" koso.
Prvi je vedno začel kositi gospodar ali pa najboljši kosec, ostali kosci so ga posnemali v smeri košnje in tempu .Vedno je bilo med kosci neko tekmovanje in zbadanje, ter rivalstvo. Fantje so med seboj tekmovali , kdo bo imel za sabo več pokošene trave. Če je bil kateri le preveč hiter, so mu med travo skrivaj zapičili kos železa , da je s koso udaril vanj in ta ni več tako dobro rezala. Tako je postal počasnejši.
Zjutraj okoli devete ure so gospodinja in mlada dekleta v jerbasih na glavi prinesle možem na travnik malico (pred južnk) .Za malico so postregli fižol v kisu in kruh , za pijačo pa vodo iz kuhanih krhljev ali češpelj ali pa so šli sami po vodo v bližnji potok.
Mlada dekleta lepo oblečena z novimi predpasniki ( birtahi ) so v jerbasu nosile tudi nageljne in rožmarin , katere so si fantje, kosci, zataknili za klobuk – staro izročilo pravi, da so si dekleta včasih prav ob košnji izbirala fante. Ko so dekleta dale koscem nageljne , so kar vriskali od sreče.
Po kratkem počitku so kosci nadaljevali s košnjo, dokler je bila trava še rosna in se jo je dalo dobro rezati. Okoli desete ure dopoldne pa so prišle “grablovke”, v glavnem dekleta in otroci. Ti so pričeli, ko so bile travne bilke že suhe. Seno so raztresle z grabljami ali vilami, pri tem opravilu so jim pomagali tudi moški. Pred kosilom , ki je bilo opoldne, se je nekaj osušene trave lahko že obrnilo.
Za kosilo (južno ) so postregli vzdignjene štruklje z orehi ali s čebulnim nadevom zabeljenimi s slanino .Zraven so postregli še kuhano kislo zelje ali pa smukavc .
Če je bilo lepo vreme je po kosilu sledil kratek počitek.
Delno suho seno so nato pograbili skupaj in naredili “kupe”, da se na seno ne bi prijela rosa. Okoli njih se je na grobo pograbilo, drugje pa na čisto .
Če je bilo vreme lepo, so kopice naslednji dan ponovno raztrosili in še dvakrat obrnili, nato so suho seno zgrabili skupaj ,zvlekli v bližnje svisli ali pa naložili na voz in z voli odpeljali domov . Možje so seno vedno tlačili, da se med potjo ni bi stresalo. Včasih se je kakšen voz tudi prevrnil ,ker so bile poti bolj slabe ali pa voz slabo naložen , žrt premalo zatisnjena.
Ko so šli domov so se pogovarjali in kakšno zapeli .
Pred mrakom je bila še večerja. Nato so še katero zapeli, si povedali kak vic in šli v senik spat.
Drugi dan je bil enak prvemu. Kosci so nadaljevali s košnjo.
Ko so delo končali so večji kmetje v nedeljo po opravljenem delu za vse , ki so pomagali pri košnji pripravili kosilo - pokošnico .Marsikateri bajtar se do takrat mogoče še ni tako dobro najedel in napil. Na mizo so dekle nosile razne juhe s fižolom ali grahom ,štruklje, različno meso, solate in pijačo .Po kosilu je bilo malo veselice in ob zvokih harmonike se je malo zaplesalo .Gospodar je koscem in grabljicam plačal za opravljeno delo .
Ni komentarjev:
Objavite komentar