 |
| Klet. Plužnje, Jereb Frančiška, pri Tonet. |
Teren 11- Cerkljansko (30.7.-1.9.1954).
Avtor -Marjan Vojska
Klasifikacija-Kašča
Lokacija- Plužnje
Datum 31.8.1954
 |
| Stara lesena klet v Plužnjah, Oblak Miha, Plužnje 21. |
Teren 11- Cerkljansko (30.7.-1.9.1954).
Zaradi odprtega ognjišča je rado prihajalo do požarov, tako da so hrano in druge dragocenosti spravljali v posebno zgradbo imenovano kaščo oziroma hram .
Bila je najpomembnejši objekt na kmetiji, saj so v njej hranili živež, od katerega je bilo odvisno preživetje celotne družine. Nekoč je bila kašča neke vrste ogledalo kmetije, zato so ženske na »ganku« oziroma balkonu gojile cvetje in tako naznanjale obiskovalcem, da so pri hiši urejeni ljudje. Velikost kašče je pričala o ekonomski moči kmetije, zato so ponekod kašče gradili v več nadstropij.
Kašča je na domačiji stala kot samostojni objekt, zaradi njenega pomena pa tudi na očeh gospodarja.
Znano je tudi, da v kašče niso shranjevali samo pridelkov, ampak tudi dragocenosti. Zato se je pomembnost vsake kašče odražala tudi v velikosti kovanega ključa in načina zaklepanja vrat, kot tudi v dekorativno izdelani kovani ključavnici. Dostop do ključa kašče, ki je bil shranjen v hiši na posebnem skritem mestu, sta imela samo gospodar ali gospodinja.
Kašča je bila spodaj navadno zidana s kamenjem in delno vkopana v zemljo, zgornji del pa so izdelali mojstri tesarji iz lesenih brun in jih pokrili z debelo slamnato streho ali lesom.
V zgornjih prostorih so imeli velike lesene skrinje, ki so bile na notranji strani pregrajene na dva ali tri dele, spredaj pa so imele majhna vrata, skozi katera so odvzemali razna žita, ki so jih shranili po mlačvi.
V skrinjah so spravljali pšenico, ječmen, ajdo, koruzo pa tudi fižol, suhe hruške, slive. Gospodinje so v manjših skrinjah v žitu shranjevale v papir zavito suho meso in klobase, saj je tako dlje ostalo sveže.
V žito so shranjevale tudi jajca. Žito namreč ohranja stalno temperaturo, ki je običajno nekaj nižja od sobne, kar jajcem podaljša uporabnost.
Skrinja je imela zgoraj tudi velik pokrov, spodaj pa noge, da je bila dvignjena od tal in s tem shranki niso dobivali vlage iz spodnjih prostorov.
V kašči je bil poleg skrinje vedno tudi mernik. To je lesen škaf, ki ima kovinske ročaje na obroču, bil je mera za žito, poln mernik žita je tehtal približno petindvajset kilogramov.
Ko so se pogovarjali, koliko žita je kdo pridelal, so govorili o številu mernikov. V kašči je bila shranjena tudi sevnica – nizka ovalna košara, spletena iz slame in viter iz leskovega lesa, ročaj pa je narejen iz ploščatega lesa, da sejalca ni preveč tiščalo, ko jo je nosil na eni roki, z drugo pa je sejal.
V spodnjih prostorih kašče, kjer so bila tla iz zemlje, da je bila primerna vlažnost v prostoru, so shranjevali krompir, peso, repo, kolerabo, buče in druge poljščine, ki so jih potrebovali za hrano ljudi in živali.
Tu so bili tudi sodi s moštom ali vinom, shranjeno je bilo tudi žganje, saj je bila tukaj stalna temperatura. V kevdru pod stropom je viselo suho meso, slanina. Mast so shranjevali v posebnih čebrih, deže so jih pri nas imenovali. V enem od kotov so shranili jabolka in hruške, ki so jih imeli na posebnih odrih v slami.
Zbirka- Cerkljansko
Avtor- Fanči Šarf
Klasifikacija-Hram, zidanica, klet
Lokacija-Plužnje
Datum 30.7.1954
Zaradi odprtega ognjišča je rado prihajalo do požarov, tako da so hrano in druge dragocenosti spravljali v posebno zgradbo imenovano kaščo oziroma hram .
Bila je najpomembnejši objekt na kmetiji, saj so v njej hranili živež, od katerega je bilo odvisno preživetje celotne družine. Nekoč je bila kašča neke vrste ogledalo kmetije, zato so ženske na »ganku« oziroma balkonu gojile cvetje in tako naznanjale obiskovalcem, da so pri hiši urejeni ljudje. Velikost kašče je pričala o ekonomski moči kmetije, zato so ponekod kašče gradili v več nadstropij.
Kašča je na domačiji stala kot samostojni objekt, zaradi njenega pomena pa tudi na očeh gospodarja.
Znano je tudi, da v kašče niso shranjevali samo pridelkov, ampak tudi dragocenosti. Zato se je pomembnost vsake kašče odražala tudi v velikosti kovanega ključa in načina zaklepanja vrat, kot tudi v dekorativno izdelani kovani ključavnici. Dostop do ključa kašče, ki je bil shranjen v hiši na posebnem skritem mestu, sta imela samo gospodar ali gospodinja.
Kašča je bila spodaj navadno zidana s kamenjem in delno vkopana v zemljo, zgornji del pa so izdelali mojstri tesarji iz lesenih brun in jih pokrili z debelo slamnato streho ali lesom.
V zgornjih prostorih so imeli velike lesene skrinje, ki so bile na notranji strani pregrajene na dva ali tri dele, spredaj pa so imele majhna vrata, skozi katera so odvzemali razna žita, ki so jih shranili po mlačvi.
V skrinjah so spravljali pšenico, ječmen, ajdo, koruzo pa tudi fižol, suhe hruške, slive. Gospodinje so v manjših skrinjah v žitu shranjevale v papir zavito suho meso in klobase, saj je tako dlje ostalo sveže.
V žito so shranjevale tudi jajca. Žito namreč ohranja stalno temperaturo, ki je običajno nekaj nižja od sobne, kar jajcem podaljša uporabnost.
Skrinja je imela zgoraj tudi velik pokrov, spodaj pa noge, da je bila dvignjena od tal in s tem shranki niso dobivali vlage iz spodnjih prostorov.
V kašči je bil poleg skrinje vedno tudi mernik. To je lesen škaf, ki ima kovinske ročaje na obroču, bil je mera za žito, poln mernik žita je tehtal približno petindvajset kilogramov.
Ko so se pogovarjali, koliko žita je kdo pridelal, so govorili o številu mernikov. V kašči je bila shranjena tudi sevnica – nizka ovalna košara, spletena iz slame in viter iz leskovega lesa, ročaj pa je narejen iz ploščatega lesa, da sejalca ni preveč tiščalo, ko jo je nosil na eni roki, z drugo pa je sejal.
V spodnjih prostorih kašče, kjer so bila tla iz zemlje, da je bila primerna vlažnost v prostoru, so shranjevali krompir, peso, repo, kolerabo, buče in druge poljščine, ki so jih potrebovali za hrano ljudi in živali.
Tu so bili tudi sodi s moštom ali vinom, shranjeno je bilo tudi žganje, saj je bila tukaj stalna temperatura. V kevdru pod stropom je viselo suho meso, slanina. Mast so shranjevali v posebnih čebrih, deže so jih pri nas imenovali. V enem od kotov so shranili jabolka in hruške, ki so jih imeli na posebnih odrih v slami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar