Naši v Ameriki-Jakob Mavrič (Jacob Mourich)

Jakob Mavrič v  Scotch Coulee -Bear Creek- Montana

Jakob Mavrič (Jacob Mourich) je bil rojen v Otaležu leta 1867 . Leta 1892 se je poročil z Ursulo Sedej (rojena leta 1866) iz Hobovš in se preselil v vas Sovodenj, kjer si je zgradil nov dom. Rodili so se jima  štirje otroci, Ana , Franc ,Vincenc in Jožef . Vincenc in Jožef sta umrla že v rani mladosti. Eden se je zadušil, drugi pa umrl ob skoku s senika na vile.


Jakob se je leta 1900 preselil v Ameriko ,v mesto  Scotch Coulee Bear Creek v zvezni državi Montana. Žena Uršula z otrokoma, hčerjo Ano, rojeno leta 1894 in sinom Francem , rojenim leta 1900 , se je odpravila k možu v Ameriko leta 1904.

Jakob je v Ameriki najprej delal v rudniku, hkrati pa dobro unovčil svoj poklic mizarja. Opravil je veliko mizarskih del v rudniku in kasneje odprl trgovino z pohištvom in zraven delavnico , kjer je izdeloval razno pohištvo, predvsem omare. Bil je tudi mojster gradnje lesenih hiš . Jakob je bil tako nadarjen mizar, da mu je v rodni domovini  še cesar nekoč naročil pohištvo.

Hiša , ki jo je ob prihodu v Bear Creek  zgradil Jakob in jo je leta 1929 podaril sinu Jacku za poročno darilo.

Hiša, ki jo je Jakob zgradil vnuku Toniju (Tony Planichek)

V Ameriki sta se Jakobu in Uršuli rodila tudi sinova Jack  leta 1907 in Louis Lubes leta 1909. Oba sta bila nadarjena glasbenika in sta bila člana več glasbenih skupin. Louis je igral na saksofon , Jack pa na violino. Svojo glasbeno pot sta začela v skupini Novelty Six. Skupina je igrala moderno plesno glasbo.

Novelty Six- Louis Mourich (Saksofon) drugi z leve in Jack Mourich (Violina) peti z leve.

Kasneje pa sta se pridružila skupini Scotch Coulee Band, ki je igrala tradicionalno slovensko ljudsko glasbo.Največ so nastopali na porokah in zabavah.

Scotch Coulee Band- Jack Mourich, Louie Crtalic,Louis Mourich in George Wereholtz 

Louis je bil zaposlen v pogrebnem podjetju, Jack pa je delal v rudniku Smith, kakor tudi njegov starejši brat Frank , ki je bil po poklicu električar in je najbolj zaslužen za elektrifikacijo rudarske naselbine v Couleeju.

Frank Mourich

Frank in Jack sta leta 1943 umrla v eksploziji v rudniku Smith .Tragedija je zahtevala 74 žrtev .

Annie Mourich Planichek

Hčer Ana poročena z Blažem Planichek je skrivnostno izginila v snežni nevihti med vrnitvijo domov v Scotch Coulee , pozno nekega večera januarja 1924. Iskali so jo lokalni rudarji in policija. Po treh dneh iskanja so našli njeno truplo. Zmrznjena je ležala v snegu le dobra dva kilometra od doma , oblečena le v nočno majico. Med osumljenimi za umor je bil tudi njen mož  Blaž , ki pa je štiri leta kasneje umrl v rudniku Washoe.

MOURICH SEDAY URSULA (MAVRIČ SEDEJ URŠULA)  Hobovše 18 OCT 1866 - 14 DEC 1950 Bearcreek
MOURICH  JACOB (MAVRIČ JAKOB) Otalež 20 JUL 1867 -22 SEP 1951 Bearcreek
MOURICH  ANNIE   Sovodenj  1894   -    1924 Bearcreek
MOURICH  FRANK   Sovodenj  3 DEC 1900 - 27 FEB 1943 Bearcreek
MOURICH  JACK PHILLIP   Bearcreek 28 FEB 1907 - 27 FEB 1943 Bearcreek
MOURICH  LOUIS LUBES    Bearcreek 4 JUN 1909 - 1 DEC 1969 Bearcreek
MAVRIČ VINCENC Nova Oselica 5..APR 1895- 21.SEP 1902
MAVRIČ JOŽEF- Sovodenj 24.aug 1896- 5.mar 1901
MAVRIČ MARIJANA -?

Viri-
Knjiga Images of America -Bear Creek Valley
in http://cestnik.com/coulee5.htm

Vir- FamilySearch

Kašče

Kašče so na Slovenskem začeli graditi nekje v 16. stoletju.

Klet. Plužnje, Jereb Frančiška, pri Tonet.

Vir-Slovenski etnografski muzej -Zbirka Cerkljansko

Teren 11- Cerkljansko (30.7.-1.9.1954).

Avtor -Marjan Vojska

Klasifikacija-Kašča

Lokacija- Plužnje

Datum  31.8.1954

Stara lesena klet v Plužnjah, Oblak Miha, Plužnje 21.

Vir-Slovenski etnografski muzej -Zbirka Cerkljansko

Teren 11- Cerkljansko (30.7.-1.9.1954).

Zbirka- Cerkljansko

Avtor- Fanči Šarf

Klasifikacija-Hram, zidanica, klet

Lokacija-Plužnje

Datum 30.7.1954

Zaradi odprtega ognjišča je rado prihajalo do požarov, tako da so hrano in druge dragocenosti spravljali v posebno zgradbo imenovano kaščo oziroma hram .

Bila je najpomembnejši objekt na kmetiji, saj so v njej hranili živež, od katerega je bilo odvisno preživetje celotne družine. Nekoč je bila kašča neke vrste ogledalo kmetije, zato so ženske na »ganku« oziroma balkonu gojile cvetje in tako naznanjale obiskovalcem, da so pri hiši urejeni ljudje. Velikost kašče je pričala o ekonomski moči kmetije, zato so ponekod kašče gradili v več nadstropij.

Kašča je na domačiji stala kot samostojni objekt, zaradi njenega pomena pa tudi na očeh gospodarja.

Znano je tudi, da v kašče niso shranjevali samo pridelkov, ampak tudi dragocenosti. Zato se je pomembnost vsake kašče odražala tudi v velikosti kovanega ključa in načina zaklepanja vrat, kot tudi v dekorativno izdelani kovani ključavnici. Dostop do ključa kašče, ki je bil shranjen v hiši na posebnem skritem mestu, sta imela samo gospodar ali gospodinja.

Kašča je bila spodaj navadno zidana s kamenjem in delno vkopana v zemljo, zgornji del pa so izdelali mojstri tesarji iz lesenih brun in jih pokrili z debelo slamnato streho ali lesom.

V zgornjih prostorih so imeli velike lesene skrinje, ki so bile na notranji strani pregrajene na dva ali tri dele, spredaj pa so imele majhna vrata, skozi katera so odvzemali razna žita, ki so jih shranili po mlačvi.

V skrinjah so spravljali pšenico, ječmen, ajdo, koruzo pa tudi fižol, suhe hruške, slive. Gospodinje so v manjših skrinjah v žitu shranjevale v papir zavito suho meso in klobase, saj je tako dlje ostalo sveže.

V žito so shranjevale tudi jajca. Žito namreč ohranja stalno temperaturo, ki je običajno nekaj nižja od sobne, kar jajcem podaljša uporabnost.

Skrinja je imela zgoraj tudi velik pokrov, spodaj pa noge, da je bila dvignjena od tal in s tem shranki niso dobivali vlage iz spodnjih prostorov.

V kašči je bil poleg skrinje vedno tudi mernik. To je lesen škaf, ki ima kovinske ročaje na obroču, bil je mera za žito, poln mernik žita je tehtal približno petindvajset kilogramov.

Ko so se pogovarjali, koliko žita je kdo pridelal, so govorili o številu mernikov. V kašči je bila shranjena tudi sevnica – nizka ovalna košara, spletena iz slame in viter iz leskovega lesa, ročaj pa je narejen iz ploščatega lesa, da sejalca ni preveč tiščalo, ko jo je nosil na eni roki, z drugo pa je sejal.

V spodnjih prostorih kašče, kjer so bila tla iz zemlje, da je bila primerna vlažnost v prostoru, so shranjevali krompir, peso, repo, kolerabo, buče in druge poljščine, ki so jih potrebovali za hrano ljudi in živali.

Tu so bili tudi sodi s moštom ali vinom, shranjeno je bilo tudi žganje, saj je bila tukaj stalna temperatura. V kevdru pod stropom je viselo suho meso, slanina. Mast so shranjevali v posebnih čebrih, deže so jih pri nas imenovali. V enem od kotov so shranili jabolka in hruške, ki so jih imeli na posebnih odrih v slami.

Naši v Ameriki -Pavla Vogrič (Pauline Vogrich)

Pavla Vogrič (Pauline Vogrich) rojena v Otaležu 1 Aug 1892 umrla  v St. Louis County v Minnesoti 6 Mar 1955

.

Pauline Vogrich- Vir-Milwaukee Journal 10.3 1955

Pavlina se je skupaj z brati Matevžem , Francem in Jernejem v začetku prejšnjega stoletja preselila v Ameriko. Nastanila se je v v mestu La Salle v bližini Chicaga , kjer je spoznala Johna Armenca in se z njim poročila.

Sad njihove ljubezni je bila hčerka Gussie. Vendar je njen zakon z Johnom trajal kratek čas. Razšla sta se. Pavla se je z hčerko Gussie leta 1924 preselila v  Milwaukee .

Gussie se je leta 1936 po poroki z Nick Paulinom preselila v v mesto Toledo v ameriško zvezno državo Ohio.

Pavlina Vogrič (Pauline Vogrich) Vir–Nova doba(Cleveland)9.7 1941 št.28

Pavla je imela v Milwaukeeu gostilno Pauline"s Tavern .

Vir-Proletarec (Chicago) 26.4 1928 št. 1076

Vir-Majski glas(Chicago) 1936 št.1

Pavla je bila poznana in priljubljena osebnost med ameriškimi Slovenci, velika in delavna društvena delavka. Bila je dolga leta ena vidnejših članic društva JKJ (Jugoslovanska katoliška jednota )- Ameriške bratske zveze (ABZ) , društva Združeni Slovani, št.225 JSKJ  in tudi tajnica teh društev, kakor tudi članica društva Sloga 16 (SNPJ) in društva “ Soča” štev. 15 JPZS . Prispevke o delovanju društev je objavljala predvsem v časopisih ameriških Slovencev Prosveta, Jugoslovenski obzor in Nova doba. Bila je delegatinja na večih konvencijah A.B.Z (Ameriške bratske zveze) Bila je zavedna in narodno napredna ameriška Slovenka.

Guverner Minnesote Harold E. Stassen v družbi Louisa Adamiča deli avtograme.V ozadju lahko vidimo Pauline Vogrich ( v beli srajci) tajnico društva SSCU Milwaukee. Vir-Nova doba Cleveland 6.9 1939 št.35