Rojen 19.12 1845 v Lazcu. Starša Jakop Filipič in Mica Kacin .
Bil je majhne rasti. Že v rani mladosti se je preselil v Idrijo, kjer je delal v rudniku.
Naselil se je ob reki Idrijci v naselju Amerika. Ker je imel lastno hišico s precej polja, ki ga je obdelovala pridna njegova žena z otroci, je bil napram rudniku dosti neodvisen.
V mladosti se je pridno učil. Znal je tudi precej dobro nemško. Pisavo je imel za čudo lepo in razločno in koncept šolanega človeka. Ker je bil zgovoren, preudaren in zelo previden, je med delavci sem užival veliko spoštovanje. Nastopal je pogumneje kot drugi, ali tudi previdnejše. "Vse po lepem, po dobrem, samo ne se ukloniti." Mladi rudarji so ga zato večkrat obdolžili "da gre z rudnikom", ker je odbil na sejah njih radikalne zahteve.
Že proti koncu 19.stoletja se je s somišljeniki v Idriji energično in preudarno zavzemal za pravice rudarjev in in drugih delavcev. Politično je kot socialni demokrat vodil krajevno organizacijo v Spodnji Idriji.
Bil je eden od soustanoviteljev socialističnega političnega društva "Naprej" , ki je bilo ustanovljeno 16.12 1906 v Idriji. Sicer pa so se vse niti delavskega gibanja bile v njegovih rokah. Dvorni svetnik Schmidt ga je ob priložnosti takole ocenil: "Najbolj nevaren, ker je trden, dober delavec, zelo ugleden, a ni za klanjati ( Der gefaehrlichste, weil solid, guter Arbeiter, hochanstaendig, aber nicht zu beugen)"
Konec aprila leta 1908 se je na Dunaju kot zastopnik Rudarske zadruge za Kranjsko, udeležil skupaj z Ivanom Kokljem druge državne konference zastopnikov rudarskih zadrug. Prisotnih je bilo 67delegatov, ki so zastopali 125.476 rudarjev.
Bil je član načelstva Bratovske skladnice-ustanove socialnega zavarovanja delavcev v rudarskih ustanovah, zapisnikar nadzorstva občnega konzumnega društva, zapisnikar in načelnik glavnega odbora rudarske zadruge II. skupine (bivši dolgoletni predsednik vitez PI. Schoeppl in tajnik Arko sta ga zelo cenila, ker je bil neustrašen in pogumen zagovornik delavskih pravic).
Leta 1900 je poljedelsko ministrstvo našlo v zapisniku o konferenci rudarske zadruge besede odbornika Tomaža Filipiča, da odklanja nadalje vso odgovornost, če se ne ugodi delavskim zahtevam in da naj si ministrstvo pripiše vse posledice , ki utegnejo nastati iz delavskega gibanja . Imenovani odbornik je dobil poziv, da se mora pri rudniškem ravnateljstvu zagovarjati, kaj je mislil s tistimi besedami. S tem so morda določeni krogi hoteli zastrašiti ne samo pogumnega odbornika , ampak delavce sploh.
Umrl je v Idriji 29.2 1932
Viri-Proletarec( Chicago) 24.4 1924 št.19,
Idrijski razgledi 1969 št.3
