Streharji

Streharji niso bili tisti pravi obrtniki, ki bi jim obrt predstavljala glavni vir zaslužka - osnovo za življenje, ampak, kot že rečeno, bolj rokodelci. Delali so za lastne potrebe ali kvečjemu pomagali sosedom in sovaščanom. Fantje so se naučili prekrivati slamnate strehe brez pravega učenja, s tem ko so pomagali mojstrom pri delu.

O PRIPRAVI MATERIALA, ORODJU IN SAMEM POSTOPKU IZDELAVE SLAMNATE STREHE

ORODJE: ploh za šviganje, otepač za krišpanje in grablje za škopanje, ploh, kol, streharsko kladivo, kljuka, meš.

MATERIAL: škopa, trta za vezanje, pritiskavke, dve stropnici.

PRIPRAVA SLAME: Požeto žito (pšenica) zvezano v snope čaka na nadaljnjo obdelavo. Najprej ga je potrebno omlatiti. Omlačen snop se imenuje otep. Najlepšo slamo za streho so dobili, če so žito ošvigali in ne omlatili.

ŠVIGANJE Snop žita se razveže, se ga prime v roke, s klasjem pa se tolče ob debelejšo desko ali posebej za to namenjen stol, ki je prislonjen poševno na tla. Ko so mlatili strojno z mlatilnicami, so žito, namenjeno za škopo, posebej omlatili. Niso celega snopa porinili skozi stroj, ampak so v boben vtaknili samo klasje in slama je ostala nepoškodovana. Bodisi po šviganju ali takem mlatenju z mlatilnico je nekaj klasja ostalo polnega, samo odtrganega od slame. To je drob. Tega so potem ali omlatili s cepcem ali pa okrišpali.

KRIŠPANJE: S posebnim kolom se otolče preostalo polno klasje. Iz tako pripravljene slame so potem izdelovali škopnlke.

ŠKOPNIKI: To so veliki snopi lepe gladke slame. En škopnik je tehtal približno 20 kg. Postopek izdelovanja škopnikov se imenuje škopajne.

ŠKOPANJE: Otepe slame se razveže in prečeše skozi posebne grablje. Slamo se češe na obe strani. Tako se očisti vseh primesi: trave, plevela, poškodovane in zlomljene slame.

DRGNENCA: Pri česanju skozi grablje med zobmi ostane zlomljena slama, plevel, še nekaj klasja in temu rečejo drgnenca.

ŠKOPA: Slama, ki je povezana v škopnik in pripravljena za delo na strehi, se imenuje škopa.

Levo: vrh slamnate strehe z dvema “stropəncama”, zadaj velika štala (hlev), Zajc Jernej, Plužnje št. 25.

Avtor:

Fanči Šarf

Datum slike:

30.7.1954

ZBIRKE FOTOGRAFIJ

Teren 11-Cerkljansko

Vir-Slovenski etnografski muzej

IZDELOVANJE SLAMNATE STREHE

Pri delu na slamnati strehi sta bila potrebna dva: mojster - strehar in pomočnik - .malavar'.

Najprej se pri strehi naredi rob strehe - perut. To se naredi iz pesti. Pest je majhen snopič slame. Te pesti se naveže gosto ob robu strehe toliko na debelo, kolikor bo debela streha. Potem se začne z delom na spodnjem robu strehe. Škopnik se razveže in slamo raztegne približno 15 cm na debelo (srednje močna streha, ki drži 30-35 let, če ni preveč izpostavljena vetru in dežju). S plohom se poravna spodnji rob slame - se jo ,uštikne'.

Ko je bila slama položena po celi dolžini prekrivanja, so jo na ogrodje strehe pritisnili s pritiskavko - okroglo tanjšo lato.

Le to je mojster s trto skozi slamo privezal na lato. Da je bila slama trdno pritrjena, je pritiskavko učvrstil s pomočjo kola in šele nato povezal.

Ko je končal prvo vrsto, je začel drugo vrsto ali kot pravijo drugo pot. Opravil je še enkrat isti postopek, s plohom je ,uštiknu' slamo od spodaj navzgor, da se je lepo razporedila v stopničke. Nato jo je počesal z zobmi na plohu, pa zopet potolkel, dokler ni bila popolnoma gladka in lepo razporejena.

Streha je bila ponavadi narejena iz pšenične slame, vrh strehe pa se je naredil iz ržene, ker je ta daljša. Rženo slamo so upognili čez vrh strehe in jo na obeh straneh pritrdili s stropnico - močnejšo lato.


Vir-Idrijski razgledi 1989