Že skoraj tisoč
let , na sončni strani
nad reko
Idrijco , majhna vas stoji
gorati svet pod
Laško goro ,
dom
poštenih , dobrih ljudi.
Kamorkoli
grem , kjerkoli sem
v srcu , mislih
sem s teboj,
si edini , si
najlepši
pozabil nikdar
te ne bom.
Majhna cerkev
svetega Jurija
na hribu nad
vasjo stoji
gozdovi , pašniki , njive ,
polja ,
lepe hiše
delovnih ljudi.
Kamorkoli
grem , kjerkoli sem
vedno vračam k
tebi se nazaj
si edini , si
najlepši
zame zemeljski
si raj.
Glas
harmonik , ljudska pesem ,
Laški sejem
druži nas ,
v težkih časih
stopimo skupaj ,
vedno enotna
bila je naša vas.
Kamorkoli
grem , kjerkoli sem
v srcu , mislih
sem s teboj
si edini, si
najlepši
Lazec , moj rodni
dom.
torek, 22. november 2016
torek, 18. oktober 2016
Odsek telovadnega društva Orel v Otaležu 1909-1913
TELOVADNO DRUŠTVO OREL V IDRIJI IN OKOLICI MED LETOMA 1907 IN 1926
Diplomski delo
Vir-Tilen Božič 2016
Diplomski delo
Vir-Tilen Božič 2016
OTALEŽ
Vir-Mladost 18.12 1909 št.22
Dne 28. novembra se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orel za vasi Otalež, Jazne, Plužnje in Lazeč. Na ustanovitev so prihiteli Orli iz Cerkna (15 v kroju in 3 brez kroja), iz Sp. Idrije pa je prišlo 5 bratov. Govoril je brat Franz Kremžar iz Gorice. Vzpodbujal je mladeniče k vztrajnemu delu in požrtvovalnosti Za njim so nastopili še drugi in očrtali delo, ki je ima izvrševati Orel. K odseku je pristopilo 25 mladeničev, ki že redno obiskujejo vaje v ponedeljkih in v četrtkih. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik in obenem tajnik br. Vinko Buda, kurat v Otaležu, podpredsednik br. Jereb Feliks (Otalež), odbornika: br. Bašelj Franc (Jazne) Kofol Andrej (Lazec', blagajnik br. Ludvik Zajc (Plužnje). Za načelnika je bil izvoljen br. Ambrozij Rusijan, za I. podnačelnika br. Rudolf Bogotaj (Jazne) in za II. podnačelnika br. Pavšič Mohor (Plužnje). Vaditelji: br. načelnika in br. podnačelnika, br. Brejc Jakob in br. Ludvik Zajc. Neustrašeno in vztrajno po začrtani poti naprej I Naj vas ne straši ne sovražnikovo zasmehovanje in druge morebitne ovire. V delu je zmagal Na zdar!
OTALEŽ
Vir-Mladost 5.3 1910 št.4
Tudi naš telovadni odsek noče biti zadnji, dasi skušajo naši nasprotniki odvrniti marsikaterega člana od nas. Res je kmalu po ustanovitvi odpadlo nekaj članov, suhe veje od mladegea drevesa, a pristopilo je sedaj nekaj novih, tako da smo še na boljšem. V pustu smo se še precej dobro držali, navzlic temu, da so nas nasprotniki vabili v pustne šeme. Ko so videli, da ne gremo ž njimi, so zabavljali čez nas in nas zmerjali s čuki. Nekaternikom je naš telovadni odsek trn v peti, pa menda iz same gole nevoščljivosti; nekateri se štejejo celo za člane Slovenske Ljudske Stranke, in vendar so nasprotni naši mladeniški organizaciji. Tem ljudem seveda moramo še bolj zameriti kakor našim mokračem in liberalcem. Očitni naši nasprotniki so seveda socialni demokratje, ki nam škodujejo, kjer le morejo. Najhujši med temi je neki izdelovatelj harmonijev in nekdanji organist v Komnu. Ako nas ne more drugje dobiti, pa gre v cerkev ter nas potem zmerja s čuki, kar mu je v največje veselje. Ako ve kaj slabega od nas, naj nam pove drugje. Lansko leto smo čitali v »Mladosti«, da je tudi petje telovadba. Povedati moramo, da se petje pri nas prav dobro goji. Imamo moški in mešani zbor, ki sta že nastopila pri naši veselici. Vadimo se po dvakrat na teden. Do velike noči si mislimo napraviti tudi uniforme, da bomo nastopili v uniformi 1. maja. Vam pa, krepkim fantom iz Jazon, Otaleža in Plužen, kličem: Hitite pod zastavo organizacije slovenske krščanske mladine! Naprej do zmage! Na zdar!
OTALEŽ
Vir-Mladost 8.10 1910 št.16
Že dolgo ni bilo nobenega dopisa od našega Orla v »Mladosti«, pa oprostite, poleti je bilo toliko dela, da ni bilo mogoče poročati. Zato hočem sedaj nadomestiti, kar smo zamudili. Dne 10. aprila smo se skoraj vsi člani udeležili mladeniškega tečaja v Idriji. Prvega maja smo imeli svojo veselico; zbralo se je ta dan nič manj kakor petinštirideset Orlov v kroju; za tako majhno vas nekaj nenavadnega. Pa v to število še niso všteti cerkljanski Orli, ki so zaradi raznih zaprek prišli šele popoldan. Takoj po blagoslovu smo imeli javno telovadbo, ki je posebno dobro uspela, tako da se je ljudstvo naravnost čudilo, kako se morejo v tako kratkem času toliko navaditi. Posebno proste vaje so bile izvanredno lepe; tudi skupina idrijskih telovadcev je bila izborno izvršena. Po javni telovadbi je bila pa veselica. Najprvo je mešan zbor zapel pod vodstvom brata Mohor Pavčiča Laharnarjev »Pozdrav«. Nato je imel brat predsednik nagovor na zbrane udeležence, potem se je pa vršila igra »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. 5. maja smo priredili izlet na Novo Oselico, kjer smo tudi imeli svojo veselico. Najprvo je bil tudi tukaj javen nastop, potem pa veselica, pri kateri ste bili tudi dve igri, petje, srečkanje in deklamacije. Vse je prav dobro izpadlo, le par nahujskanih surovežev je motilo veselico; zato so skrbeli naši mokrači, ki se doma ne upajo javno pokazati, pa so šli na veselico in tam nahujskali nevedne ljudi. Sram jih bodi, ker se ne upajo pokazati sami, šuntajo pa druge. Dne 8. maja smo šli v Idrijo na okrožni občni zbor, kjer smo slišali spodbudne besede okrožnega predsednika Jazbarja. 26. maja smo priredili izlet v Cerkno, kjer smo s Cerkljam nastopili pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa. 28. maja smo doma nastopili pri procesiji Svetega Rešnjega Telesa. 28. junija, ko je bil cerkveni shod, smo se udeležili v kroju procesije. Dne 3. julija smo se udeležili romanja na Sveto Goro, kjer smo poslušali ognjevite besede dr. Kreka in drugih govornikov; le škoda, da nismo mogli prisostvovati tudi popoldanski slavnosti. 23. junija nas je zapustil neumorno delavni brat Ambrozij Rusjan, ki je bil z dušo in telesom vnet za orlovske ideje. Sedaj smo brez načelnika ter bomo mogli pri letošnjem občnem zboru voliti novega načelnika. Zato vam že sedaj, dragi bratje Orli, svetujem, da si izvolite za načelnika mladeniča, ki je delaven in značajen, zakaj ako je vodstvo v slabih rokah, potem tudi odsek ne more uspevati. Skušnjo imate, letos ko vidite, kako smo delali, ko je bil za načelnika značajen brat Rusjan. Zato vam, bratje Orli, kličem, da značajnosti je treba in vztrajnosti, da nihče ne omaga. Potem dosežemo svoj cilj. Zato proč z lenobo, proč z neznačajnostjo iz naših vrst! Zato še enkrat: Naprej po začrtani poti do zmage! Na zdar!
OTALEŽ
Vir- Mladost 17.12 1910 št.20 in 21
Telovadni odsek Orla leta 1910.
Članov 23, —Naročnikov glasila »Mladost « 12, predavanj 3, — uniform 13.
OTALEŽ
Vir-Mladost 14.10 1911 št.18
Nekaj mesecev je že preteklo, odkar se je naš Orel zadnjič oglasil v »Mladosti«. Res je, da n "smo bogve koliko napredovali, ker nas je oviralo delo na polju od ranega jutra in do poznega večera. Dne 7. maja je priredilo Slov. katol. izobraževalno društvo veselico s sodelovanjem Orlov. Dne 21. maja se je naš Orel po zastopnikih udeležil mladeniškega tečaja in okrožnega občnega zbora v Idriji, kar je bil za naš velevažen dan. 18. junija smo nastopili v kroju pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. 25. junija smo sprejeli prevzvišenega knezonadškofa. Pripravljali smo se tudi za mladeniški tabor v Ljubljani, ki je pa bil odgoden. 10. septembra smo bili pri okrožni prireditvi v Žireh. Zgubili bomo tudi enega člana Orla; obleči bo moral vojaško suknjo. Kar smo dosedaj zamudili, moramo nadomestiti v zimski sezoni. Glavno pa je, dragi bratje, da ne dajemo nikomur niti najmanjšega povoda, da bi se moglo reči: Glejte, taki so Orli! Dajmo povsod dobre in lepe zglede, povsod kjer se pokažemol Le s tem bomo svoje nasprotnike resnično premagali.
STATISTIKA ORLOV
Vir-Mladost 16.11 1911 št.22
Otalež: Članov 20 telovadci(20), uniform 10, naročnikov glasila Mladost 12, predavanj2, podporni člani 10
OTALEŽ
Vir-Mladost 9.2 1912 št.3
Kakor vsako leto, kar obstoja naš Orel, tako se tudi letos vrše dvakrat na teden običajni večerni sestanki. Dne 21. januarja smo imeli zanimivo predavanje o »Lurdu«; predaval nam je č. g. Fr. Oswald iz Idrije, za kar mu izrekamo, iskreno zahvalo. Po predavanju se je vršil občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva in občni zbor telovadnega odseka, katerega odbor se je konstituiral sledeče: Zajec Ludovik, predsednik; Zajec Konrad, podpredsednik; Vinko Buda, tajnik; Zajec Janko, blagajnik; Pavšič Mohor, Eržen Tomaž, odbornika; Zajec Guštin, načelnik: Jakob Brejc
OTALEŽ
Vir-Mladost 23.3 1912 št.6
Že dolgo se nismo oglasili v »Mladosti«. Mislite si gotovo, da nam slaba prede. Samo o občnem zboru smo poročali, kako se je vršil in kateri so bili izvoljeni, natančnejšega pa ne. Zato hočemo sedaj nadomestiti, kar smo prej zamudili. Najprvo hočemo opisati naše izobraževalno delo, ki obstoja v predavanjih, petju in razlaganju »Mladeniške telovadne organizacije«. Samo vse premalo zanimanja je za predavanja. Dobro bi bilo, ko bi tudi člani posegali v predavanja, da bi se izučili, da bi kdaj tudi sami znali kaj povedati, posebno letos, ko so bila skoro sama dnevna vprašanja, ki so bila res zelo potrebna posebno v sedanjem času, ko se bije hud boj med katoličani in nasprotniki krščanske misli. Treba je, da je vsak pristaš katoliške stranke poučen o vsem katoliškem gibanju, da bi znal vsakemu nasprotniku povedati in dokazati, da le katoliška stranka skrbi za ljudstvo, da le ona skrbi za vse stanove, da ne dela razločka med kmetom in delavcem, med gospodom in obrtnikom, med bogatim in revnim. Koliko bolj je to potrebno za mladeniča, ki je član Orla. Saj je že namen Orla, da vzgoji Orle za zagovornike krščanske misli, zato naj vsak dobro zapomni, kaj se predava, da bo lahko drugi večer povedal vsebino predavanja in pripomnil, kaj on o tem misli. V petju se tudi vadimo vsak teden dvakrat. Za to je pa malo več zanimanja, samo malo več ubogljivosti bi priporočali nasproti pevovodju. Sedaj se pripravljamo tudi za veselico, ki jo bo imelo izobraževalno društvo prvo nedeljo v maju. Igrala se bo narodna igra »Tihotapec« v petih dejanjih. Telovadno delo je pa skoro vedno slabše, je vse preveč mlačnosti, zmeraj ima vsak vse polno izgovorov, da je izmučen, da nima časa itd. Pomislite, dragi bratje, da odsek brez telovadbe ni mogoč, da v odseku mora veljati pravilo: zdravo telo, zdrava duša! Pa kolikega pomena je telovadba na zunaj, ko je treba nastopiti pri raznih prilikah. Tam se vidi, kje so dobri telovadci. Posebno letos, ko se nam obeta zvezna prireditev v Ljubljani, skrbimo, dragi bratje, da ne bomo zadnji s številom dobrih telovadcev. Zato se udeležujmo pridno telovadnih ur, saj dve uri na teden bo gotovo vsak posvetil telovadbi, posebno sedaj, ko se bo skrbelo, da bo hodil vaditelj iz Idrije vadit nove proste vaje, moramo telovadbo ob nedeljah. Zato še enkrat, dragi bratje, vztrajno pa začrtani poti naprej ter skrbimo, da se bomo vsi člani redno udeležili vsega, kar se nam nudi koristnega in podučnega s trdno in jekleno voljo, s katero se vse premore.
STATISTIKA ORLOV
Vir-Mladost 7.12 1912 št.21 in 22
Otalež Članov 18 telovadci 18uniform 8 trobentačev3 naročnikov glasila Mladost 6 predavanj 12
Vir-Mladost 18.12 1909 št.22
Dne 28. novembra se je ustanovil pri nas telovadni odsek Orel za vasi Otalež, Jazne, Plužnje in Lazeč. Na ustanovitev so prihiteli Orli iz Cerkna (15 v kroju in 3 brez kroja), iz Sp. Idrije pa je prišlo 5 bratov. Govoril je brat Franz Kremžar iz Gorice. Vzpodbujal je mladeniče k vztrajnemu delu in požrtvovalnosti Za njim so nastopili še drugi in očrtali delo, ki je ima izvrševati Orel. K odseku je pristopilo 25 mladeničev, ki že redno obiskujejo vaje v ponedeljkih in v četrtkih. Izvolil se je sledeči odbor: predsednik in obenem tajnik br. Vinko Buda, kurat v Otaležu, podpredsednik br. Jereb Feliks (Otalež), odbornika: br. Bašelj Franc (Jazne) Kofol Andrej (Lazec', blagajnik br. Ludvik Zajc (Plužnje). Za načelnika je bil izvoljen br. Ambrozij Rusijan, za I. podnačelnika br. Rudolf Bogotaj (Jazne) in za II. podnačelnika br. Pavšič Mohor (Plužnje). Vaditelji: br. načelnika in br. podnačelnika, br. Brejc Jakob in br. Ludvik Zajc. Neustrašeno in vztrajno po začrtani poti naprej I Naj vas ne straši ne sovražnikovo zasmehovanje in druge morebitne ovire. V delu je zmagal Na zdar!
OTALEŽ
Vir-Mladost 5.3 1910 št.4
Tudi naš telovadni odsek noče biti zadnji, dasi skušajo naši nasprotniki odvrniti marsikaterega člana od nas. Res je kmalu po ustanovitvi odpadlo nekaj članov, suhe veje od mladegea drevesa, a pristopilo je sedaj nekaj novih, tako da smo še na boljšem. V pustu smo se še precej dobro držali, navzlic temu, da so nas nasprotniki vabili v pustne šeme. Ko so videli, da ne gremo ž njimi, so zabavljali čez nas in nas zmerjali s čuki. Nekaternikom je naš telovadni odsek trn v peti, pa menda iz same gole nevoščljivosti; nekateri se štejejo celo za člane Slovenske Ljudske Stranke, in vendar so nasprotni naši mladeniški organizaciji. Tem ljudem seveda moramo še bolj zameriti kakor našim mokračem in liberalcem. Očitni naši nasprotniki so seveda socialni demokratje, ki nam škodujejo, kjer le morejo. Najhujši med temi je neki izdelovatelj harmonijev in nekdanji organist v Komnu. Ako nas ne more drugje dobiti, pa gre v cerkev ter nas potem zmerja s čuki, kar mu je v največje veselje. Ako ve kaj slabega od nas, naj nam pove drugje. Lansko leto smo čitali v »Mladosti«, da je tudi petje telovadba. Povedati moramo, da se petje pri nas prav dobro goji. Imamo moški in mešani zbor, ki sta že nastopila pri naši veselici. Vadimo se po dvakrat na teden. Do velike noči si mislimo napraviti tudi uniforme, da bomo nastopili v uniformi 1. maja. Vam pa, krepkim fantom iz Jazon, Otaleža in Plužen, kličem: Hitite pod zastavo organizacije slovenske krščanske mladine! Naprej do zmage! Na zdar!
OTALEŽ
Vir-Mladost 8.10 1910 št.16
Že dolgo ni bilo nobenega dopisa od našega Orla v »Mladosti«, pa oprostite, poleti je bilo toliko dela, da ni bilo mogoče poročati. Zato hočem sedaj nadomestiti, kar smo zamudili. Dne 10. aprila smo se skoraj vsi člani udeležili mladeniškega tečaja v Idriji. Prvega maja smo imeli svojo veselico; zbralo se je ta dan nič manj kakor petinštirideset Orlov v kroju; za tako majhno vas nekaj nenavadnega. Pa v to število še niso všteti cerkljanski Orli, ki so zaradi raznih zaprek prišli šele popoldan. Takoj po blagoslovu smo imeli javno telovadbo, ki je posebno dobro uspela, tako da se je ljudstvo naravnost čudilo, kako se morejo v tako kratkem času toliko navaditi. Posebno proste vaje so bile izvanredno lepe; tudi skupina idrijskih telovadcev je bila izborno izvršena. Po javni telovadbi je bila pa veselica. Najprvo je mešan zbor zapel pod vodstvom brata Mohor Pavčiča Laharnarjev »Pozdrav«. Nato je imel brat predsednik nagovor na zbrane udeležence, potem se je pa vršila igra »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček«. 5. maja smo priredili izlet na Novo Oselico, kjer smo tudi imeli svojo veselico. Najprvo je bil tudi tukaj javen nastop, potem pa veselica, pri kateri ste bili tudi dve igri, petje, srečkanje in deklamacije. Vse je prav dobro izpadlo, le par nahujskanih surovežev je motilo veselico; zato so skrbeli naši mokrači, ki se doma ne upajo javno pokazati, pa so šli na veselico in tam nahujskali nevedne ljudi. Sram jih bodi, ker se ne upajo pokazati sami, šuntajo pa druge. Dne 8. maja smo šli v Idrijo na okrožni občni zbor, kjer smo slišali spodbudne besede okrožnega predsednika Jazbarja. 26. maja smo priredili izlet v Cerkno, kjer smo s Cerkljam nastopili pri procesiji Sv. Rešnjega Telesa. 28. maja smo doma nastopili pri procesiji Svetega Rešnjega Telesa. 28. junija, ko je bil cerkveni shod, smo se udeležili v kroju procesije. Dne 3. julija smo se udeležili romanja na Sveto Goro, kjer smo poslušali ognjevite besede dr. Kreka in drugih govornikov; le škoda, da nismo mogli prisostvovati tudi popoldanski slavnosti. 23. junija nas je zapustil neumorno delavni brat Ambrozij Rusjan, ki je bil z dušo in telesom vnet za orlovske ideje. Sedaj smo brez načelnika ter bomo mogli pri letošnjem občnem zboru voliti novega načelnika. Zato vam že sedaj, dragi bratje Orli, svetujem, da si izvolite za načelnika mladeniča, ki je delaven in značajen, zakaj ako je vodstvo v slabih rokah, potem tudi odsek ne more uspevati. Skušnjo imate, letos ko vidite, kako smo delali, ko je bil za načelnika značajen brat Rusjan. Zato vam, bratje Orli, kličem, da značajnosti je treba in vztrajnosti, da nihče ne omaga. Potem dosežemo svoj cilj. Zato proč z lenobo, proč z neznačajnostjo iz naših vrst! Zato še enkrat: Naprej po začrtani poti do zmage! Na zdar!
OTALEŽ
Vir- Mladost 17.12 1910 št.20 in 21
Telovadni odsek Orla leta 1910.
Članov 23, —Naročnikov glasila »Mladost « 12, predavanj 3, — uniform 13.
OTALEŽ
Vir-Mladost 14.10 1911 št.18
Nekaj mesecev je že preteklo, odkar se je naš Orel zadnjič oglasil v »Mladosti«. Res je, da n "smo bogve koliko napredovali, ker nas je oviralo delo na polju od ranega jutra in do poznega večera. Dne 7. maja je priredilo Slov. katol. izobraževalno društvo veselico s sodelovanjem Orlov. Dne 21. maja se je naš Orel po zastopnikih udeležil mladeniškega tečaja in okrožnega občnega zbora v Idriji, kar je bil za naš velevažen dan. 18. junija smo nastopili v kroju pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. 25. junija smo sprejeli prevzvišenega knezonadškofa. Pripravljali smo se tudi za mladeniški tabor v Ljubljani, ki je pa bil odgoden. 10. septembra smo bili pri okrožni prireditvi v Žireh. Zgubili bomo tudi enega člana Orla; obleči bo moral vojaško suknjo. Kar smo dosedaj zamudili, moramo nadomestiti v zimski sezoni. Glavno pa je, dragi bratje, da ne dajemo nikomur niti najmanjšega povoda, da bi se moglo reči: Glejte, taki so Orli! Dajmo povsod dobre in lepe zglede, povsod kjer se pokažemol Le s tem bomo svoje nasprotnike resnično premagali.
STATISTIKA ORLOV
Vir-Mladost 16.11 1911 št.22
Otalež: Članov 20 telovadci(20), uniform 10, naročnikov glasila Mladost 12, predavanj2, podporni člani 10
OTALEŽ
Vir-Mladost 9.2 1912 št.3
Kakor vsako leto, kar obstoja naš Orel, tako se tudi letos vrše dvakrat na teden običajni večerni sestanki. Dne 21. januarja smo imeli zanimivo predavanje o »Lurdu«; predaval nam je č. g. Fr. Oswald iz Idrije, za kar mu izrekamo, iskreno zahvalo. Po predavanju se je vršil občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva in občni zbor telovadnega odseka, katerega odbor se je konstituiral sledeče: Zajec Ludovik, predsednik; Zajec Konrad, podpredsednik; Vinko Buda, tajnik; Zajec Janko, blagajnik; Pavšič Mohor, Eržen Tomaž, odbornika; Zajec Guštin, načelnik: Jakob Brejc
OTALEŽ
Vir-Mladost 23.3 1912 št.6
Že dolgo se nismo oglasili v »Mladosti«. Mislite si gotovo, da nam slaba prede. Samo o občnem zboru smo poročali, kako se je vršil in kateri so bili izvoljeni, natančnejšega pa ne. Zato hočemo sedaj nadomestiti, kar smo prej zamudili. Najprvo hočemo opisati naše izobraževalno delo, ki obstoja v predavanjih, petju in razlaganju »Mladeniške telovadne organizacije«. Samo vse premalo zanimanja je za predavanja. Dobro bi bilo, ko bi tudi člani posegali v predavanja, da bi se izučili, da bi kdaj tudi sami znali kaj povedati, posebno letos, ko so bila skoro sama dnevna vprašanja, ki so bila res zelo potrebna posebno v sedanjem času, ko se bije hud boj med katoličani in nasprotniki krščanske misli. Treba je, da je vsak pristaš katoliške stranke poučen o vsem katoliškem gibanju, da bi znal vsakemu nasprotniku povedati in dokazati, da le katoliška stranka skrbi za ljudstvo, da le ona skrbi za vse stanove, da ne dela razločka med kmetom in delavcem, med gospodom in obrtnikom, med bogatim in revnim. Koliko bolj je to potrebno za mladeniča, ki je član Orla. Saj je že namen Orla, da vzgoji Orle za zagovornike krščanske misli, zato naj vsak dobro zapomni, kaj se predava, da bo lahko drugi večer povedal vsebino predavanja in pripomnil, kaj on o tem misli. V petju se tudi vadimo vsak teden dvakrat. Za to je pa malo več zanimanja, samo malo več ubogljivosti bi priporočali nasproti pevovodju. Sedaj se pripravljamo tudi za veselico, ki jo bo imelo izobraževalno društvo prvo nedeljo v maju. Igrala se bo narodna igra »Tihotapec« v petih dejanjih. Telovadno delo je pa skoro vedno slabše, je vse preveč mlačnosti, zmeraj ima vsak vse polno izgovorov, da je izmučen, da nima časa itd. Pomislite, dragi bratje, da odsek brez telovadbe ni mogoč, da v odseku mora veljati pravilo: zdravo telo, zdrava duša! Pa kolikega pomena je telovadba na zunaj, ko je treba nastopiti pri raznih prilikah. Tam se vidi, kje so dobri telovadci. Posebno letos, ko se nam obeta zvezna prireditev v Ljubljani, skrbimo, dragi bratje, da ne bomo zadnji s številom dobrih telovadcev. Zato se udeležujmo pridno telovadnih ur, saj dve uri na teden bo gotovo vsak posvetil telovadbi, posebno sedaj, ko se bo skrbelo, da bo hodil vaditelj iz Idrije vadit nove proste vaje, moramo telovadbo ob nedeljah. Zato še enkrat, dragi bratje, vztrajno pa začrtani poti naprej ter skrbimo, da se bomo vsi člani redno udeležili vsega, kar se nam nudi koristnega in podučnega s trdno in jekleno voljo, s katero se vse premore.
STATISTIKA ORLOV
Vir-Mladost 7.12 1912 št.21 in 22
Otalež Članov 18 telovadci 18uniform 8 trobentačev3 naročnikov glasila Mladost 6 predavanj 12
nedelja, 25. september 2016
Marija Vogrič
Rojena:
4. april 1932, Jazne na Cerkljanskem
Umrla: 18. marec 2016, Koper
Pedagoginja,pisateljica,režiserka,publicistka
Izklesalo jo je težko življenje. Rojena pod italijansko okupacijo kot nezakonski otrok je živela sama z materjo, ki je služila kot dninarka na idrijskem podeželju. Pred drugo svetovno vojno je obiskovala italijansko osnovno šolo v Otaležu in Idriji pri Baču, po vojni pa nižjo gimnazijo v Cerknem in Postojni. Vse nadaljnje šolanje je opravljala in zaključila ob delu. Tako je leta 1961 končala dopisno Ekonomsko šolo v Kopru, diplomirala leta 1964 na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani in potem še, leta 1978, na Fakulteti industrijske pedagogike na Reki.
Prvič se je zaposlila na Poverjeništvu za notranje zadeve v Ilirski Bistrici leta 1949. Nato je bila premeščena na Oddelek za notranje zadeve Okraja Postojna.1953. je zaradi bolezni prekinila delovno razmerje. V Kopru se je leta 1955 zaposlila najprej kot profesionalna predsednica Okrajnega komiteja Ljudske mladine in nato leta 1961 kot profesionalna podpredsednica Okrajnega sindikalnega sveta za Okraj Koper ter kmalu potem, ob združitvi okrajev Koper in Nova Gorica, za celo Primorsko. Junija 1966 je prevzela direktorsko mesto Delavske univerze v Kopru (kasneje Obalne delavske univerze Ivana Regenta in danes Ljudske univerze) in tam ostala do upokojitve leta 1984.
Že v osnovni šoli je odkrila ljubezen do branja in pisanja. Med drugo svetovno vojno je pisala aktivistične pesmi in jih javno brala, na mladinskih mitingih pa so uprizarjali njene igrice. S posameznimi priložnostnimi članki, črticami, satiričnimi zapisi in reportažami je sodelovala v Mladini, Slovenskem Jadranu, Delu, Primorskih novicah, Primorskih srečanjih in drugod ter se po letu 1961 lotila tudi zahtevnejšega pisateljskega dela.
V svojih delih opisuje svoj čas, vključujoč osebne, čustveno obarvane izkušnje pa tudi pričevalsko dokumentarne prvine. Vedno je na strani poraženih, izločenih ali odrinjenih malih ljudi ter žigosa družbo, ki se javno zavzema za načela pravičnosti, a jih v svojem ravnanju ne upošteva.
Uspešno se je ukvarjala tudi s pisanjem filmskih scenarijev ter z režijo televizijskih oddaj in filmov.
Po upokojitvi je veliko časa prebila v počitniški hiši v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je pisala in uživala s svojimi vnuki. Njena velika ljubezen so bili tudi konji, ki so igrali pomembno vlogo pri njenem ustvarjalnem delu.
Svoje delo in številne zadolžitve je Marija Vogrič vseskozi opravljala z veliko vnemo in predanostjo ter prejela tudi številna priznanja in nagrade, med drugimi Žagarjevo nagrado, Priznanje Andragoškega društva Slovenije, nagrado 15. maj občine Koper in druge.
Prvič se je zaposlila na Poverjeništvu za notranje zadeve v Ilirski Bistrici leta 1949. Nato je bila premeščena na Oddelek za notranje zadeve Okraja Postojna.1953. je zaradi bolezni prekinila delovno razmerje. V Kopru se je leta 1955 zaposlila najprej kot profesionalna predsednica Okrajnega komiteja Ljudske mladine in nato leta 1961 kot profesionalna podpredsednica Okrajnega sindikalnega sveta za Okraj Koper ter kmalu potem, ob združitvi okrajev Koper in Nova Gorica, za celo Primorsko. Junija 1966 je prevzela direktorsko mesto Delavske univerze v Kopru (kasneje Obalne delavske univerze Ivana Regenta in danes Ljudske univerze) in tam ostala do upokojitve leta 1984.
Že v osnovni šoli je odkrila ljubezen do branja in pisanja. Med drugo svetovno vojno je pisala aktivistične pesmi in jih javno brala, na mladinskih mitingih pa so uprizarjali njene igrice. S posameznimi priložnostnimi članki, črticami, satiričnimi zapisi in reportažami je sodelovala v Mladini, Slovenskem Jadranu, Delu, Primorskih novicah, Primorskih srečanjih in drugod ter se po letu 1961 lotila tudi zahtevnejšega pisateljskega dela.
V svojih delih opisuje svoj čas, vključujoč osebne, čustveno obarvane izkušnje pa tudi pričevalsko dokumentarne prvine. Vedno je na strani poraženih, izločenih ali odrinjenih malih ljudi ter žigosa družbo, ki se javno zavzema za načela pravičnosti, a jih v svojem ravnanju ne upošteva.
Uspešno se je ukvarjala tudi s pisanjem filmskih scenarijev ter z režijo televizijskih oddaj in filmov.
Po upokojitvi je veliko časa prebila v počitniški hiši v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je pisala in uživala s svojimi vnuki. Njena velika ljubezen so bili tudi konji, ki so igrali pomembno vlogo pri njenem ustvarjalnem delu.
Svoje delo in številne zadolžitve je Marija Vogrič vseskozi opravljala z veliko vnemo in predanostjo ter prejela tudi številna priznanja in nagrade, med drugimi Žagarjevo nagrado, Priznanje Andragoškega društva Slovenije, nagrado 15. maj občine Koper in druge.
Leta 1964 je pri Lipi izšel njen prvi roman Ljudje bodo ostali, kateremu so kasneje sledili še Zaznamovani (1973), Neptunov krst (1988), Sonce v zenitu (1988), Prva ljubezen (1990), Molitev nekega psa (1998), Za šus prodam mater (2000), Vojna iz Ljubezni (3 zvezki, 1993-1996), Ko se zvezda utrne z neba (2002), Tek po zunanjem krogu (2003), Čejen (2003), Ostali zvesti smo tebi, zemlja domača (2005), Dediči brez dediščine (2010). Kot videoposnetkih pa so izšli še: Bo ta svet še človekov dom (1991), Molitev nekega psa (1998), Prva ljubezen (2000), Na krilih Kentaurov (2004).(Vir-Primorci.si)
Geodet Peter Svetik
Rojen:
5. avgust 1933, Plužnje
Umrl: 11. september 2011, Ljubljana
Rodil se je v Plužnjah pri Cerknem, mati Frančiška je bila gospodinja, oče Peter pa zidar in rudar. V šolskem letu 1947–48 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Cerknem, živel v tamkajšnjem dijaškem domu in leta 1949 vse tri razrede, vključno z malo maturo, končal z odliko. V šolskem letu 1949–50 se je vpisal na Gradbeni tehnikum v Ljubljani (geometrski odsek) in vse štiri letnike, vključno z maturo, leta 1953 končal s prav dobrim uspehom. Izobraževanje je pozneje nadaljeval ob redni zaposlitvi. Jeseni leta 1968 se je vpisal na prvo stopnjo Fakultete za geodezijo na FAGG in spomladi leta 1971 diplomiral ter pridobil naziv inženir geodezije. Jeseni leta 1974 se je, prav tako ob delu, vpisal na VEKŠ v Mariboru in študij leta 1980 uspešno končal z diplomo z oceno odlično in Kidričevo nagrado ter dobil naziv diplomirani ekonomist tehnične smeri. Jeseni 1953 je šel služit vojaški rok za rezervne oficirje v Zadru. Leta 1954 je vojaško šolo končal kot rezervni oficir. Leta 1954 se je kot geometer zaposlil na Geodetskem zavodu v Ljubljani. Delal je na novi izmeri, tehničnih izmerah in drugih meritvah po raznih krajih Slovenije, največ v Prekmurju in na Kočevskem. Strokovni izpit je opravil leta 1957. Na zavodu je deloval do 30. septembra 1971, dobrih 17 let. Nato je šest let delal kot vodja oddelka za dokumentacijo, najprej na Zavodu SRS za regionalno prostorsko planiranje, ki se je sredi leta 1975 preimenoval v Zavod SRS za družbeno planiranje. Od tam je za dve leti in pol odšel na Geodetsko upravo RS (od 1978 do 1980). Leta 1981 je bil za 10 mesecev posojen v pomoč novoustanovljenemu Centru za družbeni sistem informiranja (CEDSI), nato se je vrnil na Republiško geodetsko upravo kot vodja dokumentacijskega centra, kjer je deloval leto in pol (1981–1983). Ker je bil na skupščini delegatov izvoljen za sekretarja Medobčinske gospodarske zbornice, se je 1. 5 1983 preselil na to ustanovo in tam vodil delo do 30. 11 1985, nato pa se je preselil nazaj na Republiško geodetsko upravo kot namestnik direktorja in tam ostal dobra 4 leta. Svojo delovno pot je zaključil na Komercialni in hipotekarni banki 31. 10 1990 zaradi stečaja banke in odšel v prisilni predčasni pokoj z nekaj več kot 36 leti delovne dobe. Na prošnjo stečajnega upravitelja je pogodbeno še nekaj mesecev sodeloval pri stečajnem postopku banke. Od junija 1991 do likvidacije časopisa je kot samostojni novinar in urednik sodeloval pri dnevniku Slovenec. Po letu 1995 se je povsem posvetil prostovoljnemu delu pri projektu GEOSS in pri Turistično-športnem društvu Kostel. Začel je pisati svoje spomine in pripravil več knjig o svoji mladosti, svojem življenju in delu in jih v nekaj izvodih pripravil za svojce in najboljše prijatelje. Proti koncu 20. stoletja je začel pisati tudi knjige o Geossu in o Kostelu. Pripravil je doslej edinstveno knjigo ob 50-letnici svoje generacije geometrov z naslovom Naši mejniki. Nekaj malega je pisal v razne revije in časopise, stalno pa v turistično revijo Lipov list.
Dela:
V srcu Slovenije, 2001, 2009
GEOSS: večjezični povzetek Vodnika, 2007
Krošnjar: vodnik po pokrajini Kostel, 2005
Kada se rakija pali, se žajfa, 2003
Kostelski biseri, 2003, 2001
Drêgda: Kostel nekdaj in danes, 2002
Kostelske drobtine, 2000
Občanov priročnik, 1975, 1978, 1981, 1982, 1984, 1986, 1988, 1990
Geodetska upravna služba v SR Sloveniji, 1988, 1989
Orientiranje v naravi, 1981
Zasnova študije o prostorskih dokumentacijskih sistemih, 1971, 1972
sreda, 21. september 2016
Stare slike
 |
| V Otaležu leta 1962 |
 |
| Filip |
Plužnje v 70. letih prejšnjega stoletja
 |
| Vir-Rodna gruda 1972 št.6 |
Delovna akcija mladine na cesti v Plužnjah leta 1974-Vir-Podobe cerkljanske-katalog občasne razstave ob 35-letnici Cerkljanskega muzeja
 |
| Vir-Knjiga Klanec do doma -Rafael Trpin |
 |
| Značka Prvi partizan |
 |
| Otalež ,Lazec ,Plužnje, Jazne |
 |
| Vir-Žirovski občasnik |
 |
| Lazec leta 1977 |
 |
| V Lazcu leta 1980 |
 |
| Stanovanjsko hišo v Lazcu so krasili monokromni robovi fasad in okenski okvirji, ki so bili podaljšani do delilnega zidca. S tem podaljškom je nastal štirikotnik, v katerem je bil umeščen romb. Vir- Katalog stenskih slik. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija 2020 |
 |
| Lazec- Hiša na kmetiji Zaklanec -foto: Pavel Medvešček, 1980 |
 |
| Oktet France Bevk-Vir-Katoliški glas 9.10 1995 |
Stare slike
ZBIRKE FOTOGRAFIJ
Teren 11-Cerkljansko
Vir-Slovenski etnografski muzej
Koš plete. Otalež 32, pod Turnam-
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
“Kazu z birtham” (kozolec), Otalež “pod Turnam”. –
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
“Kozlovišče”, na sprednjem koncu pritrjeno na drevo, Otalež 47, pri Rošp.
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Ivan Brejc s košem male vrste, ostala dva sta:
a) listənk za listje
b) upartouank.
Otalež 32, pod Turnam.-
Avtor:
a) listənk za listje
b) upartouank.
Otalež 32, pod Turnam.-
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Klet, spodaj hram, Otalež ” na Poklon”, Čerin Janez.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Kolovrat za navijanje klincev za klekljanje.
Otalež 32, pod Turnam.
Avtor:
Otalež 32, pod Turnam.
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Franc Božič, "Zaraunar", s koši, ki jih je sam izdelal.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Kolovrat za navijanje klincev za klekljanje.
Otalež 32, pod Turnam.
Avtor:
Otalež 32, pod Turnam.
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Samc in toplar (dvojni kozolec) pod vasjo Otalež.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Stranišče “u bajt”, Otalež 48.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
“Kapelca” za procesijo Sv. Rešnjega telesa. Otalež 28, pri Udalin.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1945
Krave pasejo na Hmeljnici. V ozadju snežeta, Lazec itd.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Dekleti s košem in grabljami.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Sv. Janez Nepomuk iz znamenja v Otaležu.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Novejši senik iz desk nad Otaležem.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Koš za listje “kranjska svetloba” (visok 1,10 m, širok 1,10 m), Hmeljnica.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Žena s košem na hrbtu. Na poti Otalež – Plužnje.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Znamenje na poti Plužnje – Otalež. Slikarija tu spominja na slikarja Sv. Krištofa v Plužnjah
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
 |
Pri Tišlerju v Otaležu klekljajo.Otalež 20. pri Tišlerju.Teren 11- Cerkljansko (30.7.-1.9.1954).Avtor-Boris Orel Datum slike:
30.7.1954
 |
Kapelica z leseno streho, zadaj Plužnje.Na poti
Otalež-Plužnje.Teren 11-Cerkljansko
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Franc Božič, "Zaraunar", "krišpa" žito (šou nico). Otalež 49. AVTORDATUM
30.7.1954
JAZNE
Na pol podrt toplar (dvojni kozolec) ” u Kaludrovš”, Gorenje Jazne, zadaj kmetija pri Mrzlikarju, (konstrukcija “križev”).
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Streha štale (hleva) in gepla. Štala, levo “gepəl”, “u Kaludrovš”, Gorenje Jazne.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Cajnice, neške, krošnja za cimpermana in sklednik, Jazne, “na Danikovš”.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Hiša, nekdaj bogata kmetija. .
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Sredina kozolca (“v križih”).
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Na pol podrt toplar (dvojni kozolec), “u Kaludrovš”, Gorenje Jazne, zadaj kmetija pri Mrzlikarju
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Stranišče ob vhodu v hišo, “u Kaludrovš”, Jazne.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Tov. Marjan Vojska riše predmete “na Danikovš”, Jazne 26.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Razpadajoč toplar (dvojni kozolec) spredaj. Na pol podrt toplar ” u Kaludrovš”, Gorenje Jazne, zadaj kmetija pri Mrzlikarju.
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Zadnja stran hiše “na Danikovš”, Čeferin Franc, Jazne 26
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Štala (hlev), levo “gepal”, “u Kaludrovš”, Gorenje Jazne.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Drvarnica, levo štala (hlev). Na pol podrt toplar (dvojni kozolec) “u Kaludrovš”, Gorenje Jazne, zadaj kmetija pri Mrzlikarju.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Kazu “samčer” z opornimi stebri “lontami”, Gorenje Jazne 27, ” Lamatovše”.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Toplar (dvojni kozolec) pod vasjo Jazne, zadaj del Masore (na vsakem grebenu ena samotna kmetija).
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Velika kmet. stara hiša (glej tloris), Mlakar, Jazne.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
PLUŽNJE
Stara lesena klet v Plužnjah, Oblak Miha, Plužnje 21.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Samotna kmetija “na Grintovc”, Čerin Anton, Plužnje (zadaj iztrebljena senožet).
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Katarina Peternel z otrokom. Plužnje 11.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Majhen toplar (dvojni kozolec) pred vasjo Plužnje.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Kmečka hiša, Zajc Jernej, Plužnje 25.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Levo: vrh slamnate strehe z dvema “stropəncama”, zadaj velika štala (hlev), Zajc Jernej, Plužnje št. 25.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
“Kazu” (toplar s “parstavkom”), pod vasjo Plužnje.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
Žito vozijo s parom volov.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Sv. Krištof na steni hiše pri Hlipču, Plužnje 15 (hiša je bila narejena leta 1856, tedaj tudi naslikan Sv. Krištof).
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Kacinova otroka neseta v košu plevel, ki sta ga natrgala po krompirju za živino. Plužnje 12, pri Kacinu.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Valentin Kacin, Plužnje 12, s “sjauko”.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Kombinacija (novo) štale (hleva) in kozolca, Svetik Peter, Plužnje 8.
Avtor:
Avtor:
Fanči Šarf
Datum slike:
30.7.1954
LAZEC
“Kazuc” (kozolec) z birtham. Lazec 10, pri Kafolu.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
TRAVNIK
Osnovna šola, trgovina in gostilna v travniku pri Otaležu.
Avtor:
Avtor:
Boris Orel
Datum slike:
30.7.1954
Naročite se na:
Objave (Atom)