ponedeljek, 24. maj 2021

Grudnovi iz Pluženj

 Slike prispeval Maks Gruden iz Pluženj 

Dokument iz leta 1892

Na domačiji pri Grudnu v Plužnjah, je bilo pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama zelo " živahno:" Namreč na tej veliki domačiji so se nahajale gostilna s salonom , trgovina z mešanim blagom v lasti Ivana Grudna , mlekarna, ustanovljena leta 1903 , ki je delovala vse do druge vojne, šola med italijansko okupacijo in partizanska šola po kapitulaciji Italije  in kasneje po vojni , tudi glasbena šola pod vodstvom Ludvika Gruden.

V salonu so bile v tistem času zelo pogosto veselice z govori, igrami, petjem in plesom , v času partizanstva pogosti mitingi .Pred prvo vojno pa tudi  politični shodi socialnih demokratov , zato je bil Ivan Gruden " trn v peti" otaležkih klerikalcev. Dopisnik iz Otaleža sporoča v časopisu  Primorski list 29.5 1907 -" V Otaležu sta bila v nedeljo pred volitvami 2 shoda, ki sta so dobro obnesla . Govorili so kurat Buda, cerkljanski dekan, novaški kurat Abram in Gabrijel Bevk. V Plužnah je bil drugi shod v hiši tik slabo znane šnopsarije tretje razrednika Grudna . Tu vam je bil prizor! Na shodu večinoma zavedni in odločni kmetje, pri Grudnu pa »zavedna polpijana” Gruntarjeva tolpa, ki se šteje sicer za rudečo, a podpira v svoji veliki socijalni zavednosti in učenosti liberalce! Ob zaključku shoda to ti šnopsarji v šnopsarski navdušenosti zborovalcem na čast celo zapeli! Hvala."

Vir-Pisma-Osebnosti in dogodki  1893-1935 Henrik Tuma


Pred prvo vojsko je bila edina hiša v Plužnjah, kjer niso kuhali v krušni peči, ampak že na štedilniku.

Hubert Močnik učitelj v Lazcu leta 1913 v spominih v knjigi Spomini in izkustva zapiše-"
Otroci so si nabavili le pisanke in šolske potrebčine , kar so si lahko kupili pri Grudnu v Plužnjah, kjer je bila edina trgovina z mešanim blagom v šolskem okrožju. 

Ivan 


Gospodar domačije Ivan Gruden , podžupan v Plužnjah , sicer uspešen gostinec in trgovec , je bil zelo dejaven na sejah županije cerkljanske v letih 1900 -1908. Tako lahko preberemo v zapisnikih  sej  županije cerkljanske.


Podžupan Gruden poroča da ubožna Ana Golob iz Otaleža, se je sedaj iz Idrije odvedla domov ,ter jo oskrbuje Jožef Božič iz Otaleža ,kteri pa  zahteva 40 vin. na dan ,zahtevek Božiča se odobri na zahtevano dnevno 40.vin. --3.12 1902


Predloži se zadeva glede poštne torbe za oddajo občinskih in privatnih pisem z poštno zvezo od Maruškovca v Plužnje za katero občina Otalež plačuje za odnos letno 12 kron ,pri tej točki se med zastopnike Otaležke občine uname živahna debata, eni so za to ,da se poštna torba donaša v Otalež ,kjer je prvi podžupan, župna cerkev in šola, drugi zopet da ima torba ostati na sedanjem mestu v Plužnjah ,tretji zopet da se podpora od občine popolnoma odtegne ,ker služi donosenje pisem le za dve vasi, starešina Ivan Gruden predlaga naj se donesek od občine razdeli, da ima Plužnje 6 kron in Otalež 6 kron, ter naj poštne torbe ostanejo na sedanjih mestih, županstvo pa naj prosi c.kr. poštno ravnateljstvo ,da pospeši rešitev prošnje nabiralnice in poštnega dela ,ta predlog se soglasno sprejme .--11.maja 1903


Pročita se zapisnik sestavljen 9.10 1905 v Plužnjah v zadevi volitve odseka za gradnjo novega vodovoda za vas Plužnje. Izvoljeni so bili soglasno; Franc Kacin h. št 29, Ivan Gruden h. št ..,Jože Simonič h. št 158 ,Anton Zajc h.št.42 in Matevž Zajc h.št.41, vsi iz Pluženj. --Oktober 1905


Po pročitanju zapisnika poprašajo zastopniki davčne občine Otalež, kako je z zadevo glede polaganja računov s strani Ivana Gruden iz Pluženj za brv pod Plužnjami pri Maruškavcu ,katere je imel isti že od leta 1898 predložiti starešinstvu kot takratni podžupan in delovodja .Nalaga se županstvu imenovanega še enkrat opozoriti, da ima tekom 8 dnji natančne račune glede dela navedene brvi predložiti v ogib tožbe.V ostalem se zapisnik soglasno odobri.--11.6 1907

Predloži se dopis Ivana Gruden iz Pluženj z dne 24.t.m ,da naj mu županstvo pošlje izkas o izplačanju podpore za novo občinsko brv pod Plužnjami čez Idrijco. Ker mora kot istočasno podžupan in voditelj dela navedene brvi gotovo imeti zaznamovane vse prejemke kakor tudi vse izdatke, zahteva naj se od istega odločno ,da v najkrajšem času predloži županstvu natančne račune o prejemkih in izdatkih.-- 13.4 1908

Ivan Gruden iz Pluženj predloži račune o delu nove obč. brvi v Plužnjah pri Maruškovcu v letu 1895,1896,1897.Sklene se da se ima račune natanjko pregledati in se v to izvolijo: Kacin Franc iz Pluženj, Magajna Franc iz Masore in Buda Vinko iz Otaleža in o pregledu v prihodnji seji starešinstvu poročati.--25.6 1908 

Marjanca


STARA GRUDNOVKA V PLUŽNJAH NA CERKLJANSKEM
Vir-Slovenski jadran 30.09.1955 št.4
Slišali smo, da bo kmalu praznovala stoletnico rojstva, zato smo jo obiskali na njenem domu v Plužnjah na Cerkljanskem, Sedela je v hiši na stolici in obrezovala nagnite »mojzerce«, neke sorte domače hruške. Ko smo jo vprašali, da bi povedala kaj iz svojega življenja, se je nasmehnila in odgovorila: »O, tisto pa že, saj pomnim čase, ko še ni bilo žveplenk. Ko sem pasla krave, je moj oče uporabljal kresilo in gobo. V hišah smo takrat svetili s trskami, ki smo jih sami pripravili s posebnimi obli. To je bila takrat naša električna razsvetljava. Pekli smo kruh iz ječmenove, koruzne, ržene, ajdove in bobove moke, Za kmeta je bila velika sramota, če bi kupoval moko v trgovini. Obleko smo nosili iz domačega platna, ki smo ga izdelali iz lanu in volne.«
Starka ima še vedno jasen, spomin, le malo naglušna je. Ne bi ji prisodil 96 let,, kolikor jih ima. Ob požigu vasi v aprilu 1945 se ni hotela umakniti. Videla je, kako so Nemci zažigali hiše in hleve, ki so bili še pokriti s slamo. Pod njeno hišo so zažgali velik kup dračja. Vzela je, vedro vode in šla gasit dračje, pa so jo Nemci nagnali stran. Skrila se je v hišo. Ko je videla, da gorijo vse hiše, je stekla po stopnicah v gornje prostore. V večji sobi je gorel kup perila. Hitro je šla v kuhinjo in prinesla vode ter pogasila ogenj. Tako je rešila hišo. da ni zgorela. »Jej, kako hudo je bilo. Sama sem ostala v vasi, ker so vsi drugi zbežali. Videla sem, kako je Nemec prinesel iz hrama kokoš. Kaj sem mu hotela. Odnesel jo je. «Tako pripoveduje starka, ko oživlja spomine na hude dni. Pravi, da je že vse predolgo na svetu, pri tem pa hiti z obrezovanjem hrušk, kot bi ji bilo šele trideset let. Polno je še v njej življenjske sile. Kaže, da bo dočakala sto let’. Njena glavna hrana je 4 malo ta črnega kofeta«, kot je povedala. Ena hčerka je v inozemstvu, pa ji od časa do časa pošlje kak priboljšek. Kako bi mogla naprej, ne da bi starki dali malo tistega brazilskega zrnja, ki ji lajša starost? Da ste videli, kako so se ji zasvetile oči! Ni se mogla dovolj zahvaliti ». . . za take kolače. ki so tako dragi, ljudje, ki jih dajo, pa tako redki!« je hvaležno dejala.








Leta 1922 požar prizadene domačijo Grudnovih - " V vasi Plužnje občine Cerkno se je zgodila velika nesreča. Dne 16. februarja ob 8 h zvečer je, ne zna se kdo, zažgal hišo posestnika Ivana Gruden. Zgorel je ves gornji del poslopja. Da se požar ni širil naprej, gre v prvi vrsti zasluga gasilnemu društvu, ki je bilo takoj na licu mesta in je pokazalo s svojo požrtvovalnostjo, da nima sebičnih namenov, kakor so se izrazili nekateri sovražniki društva. Dokaz je to, da so obranili tri hiše vse s slamo krite in komaj po par metrov oddaljene. V drugi vrsti pa so mnogo pripomogli tudi drugi ljudje iz sosednih vasi, ki so takoj prihiteli, ter mnogo pripomogli, da je bit požar kmalu omejen. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, se dotični pogorelec iskrena zahvaljuje." - Vir-Edinost(Trst) 24.2 1922 št.47

Leta 1953 je Glasbena šola v Idriji ustanovila svojo podružnico tudi v Otaležu, kjer sta poučevala honorarno učitelja Mohor Pavšič in Gruden Ludvik klavir in teorijo…

Iz časopisa Slovenski Jadran 17.6 1955 št.25 ---- Obisk v Otaležu in sosednjih vaseh me je res presenetil. Po drami »Pot do zločina«, ki jo je uprizorila dramska skupina KUD iz Lazca, je nastopil novoustanovljeni domači kvintet. Zaigral je kar dobro, in ker ga nisem poznal, sem se pozanimal za njegovo delo. Proti koncu letošnjega leta je Grudnov Ludvik začel učiti mladega Štefana violino. Fantu je šlo dobro in je kmalu dobil veselje, kasneje pa kar pravo strast do igranja. Razumljivo, saj je imel dobrega učitelja. Na njegovo pobudo sta začela z učenjem še Janko in Janez. Ludvik jima je kot ljubitelj raznih godbenih instrumentov nudil vse svoje znanje. V začetku so vadili dvakrat, nato trikrat in celo štirikrat tedensko. čeprav zmučeni od dela, so radi žrtvovali del zasluženega počitka. Kmalu so za silo obvladali note. Takrat se jim je pridružil še Franc in novi »kvintet« je z Ludvikom na čelu napredoval iz dneva v dan. 





Ludvik


Maks in Nada 






petek, 21. maj 2021

Iz uradnega lista Ljudske republike Slovenije

 

RAZGLASI SODIŠČ

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 22.6 1948 št.27

Sedež: Otalež, okraj Idrija, Dan vpisa: 1. aprila 1948. Besedilo: Kmetijska nabavno prodajna zadruga z o. j. v Otaležu. Na skupščini dne 1. marca 1948 so bila sprejeta nova pravila: Besedilo odslej: Kmetijska zadruga o. j. v Otaležu. Naloge zadruge so:

1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti.

2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe.

3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno pa tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo.

4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in dragih sadik itd.

5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine.

6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podelitev kreditov svojim članom.

7, da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, in podvajanja filmov, goj; fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.

Zaradi smotrnega in uspešnejšega izvajanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom. Zadružni delež znaša 150 din, delež zadružnikovega družinskega člana 30 din. Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom vpisanih deležev.

Priobčitve se objavljajo v prostorih zadruge in na razglasni deski, vabila na skupščino istotam, najmanj 8 dni prej se mora poslati tudi pristojni okrajni zvezi. Izbriše se dosedanji član upravnega odbora Miklavčič Jakob to se vpiše novi izvoljen; član upravnega odbora Eržen Jožef, kmet, Otalež 82.

Okrožno sodišče v Postojni dne 1. aprila1948 ." Zt 43/47—18



UVEDBA POSTOPANJA ZA RAZGLASITEV ZA MRTVE

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 12.3 1949 št9

Kofol Franc, roj. 1 X. 1904 v Plužnjah št. 106, okr. Idrija, sin pok. Jakoba in Marjane rojene Božič, soboslikar, je bil junija 1944 kot borec Vojkove brigade v bojih ranjen Konec leta je bil odpeljan v Bari, kjer je baje 18. V 1945 umrl. Od tedaj se pogreša.

Kofol Ivan, roj, 27. XII. 1909 v Plužnjah, sin pok Jakoba in Marjane rojene Božič, kmečki delavec, je odšel septembra 1943 v Vojkovo brigado NOV Dne 20. XI. 1943 je bil od Nemcev ujet in baje ustreljen Od tedaj se pogreša.

Na predlog sestre Kofol Cite, Plužnje št. I6O. se uvede postopanje za razglasitev za mrtva in se izdaja poziv, da se o pogrešanih do 1, IV. 1949 poroča sodišču ali skrbnici Sova Jožefi, gospodinji v Idriji. Titova 42 Kofol Frane in Ivan se pozivata, da se »glasita pri sodišču ali dasta kako vest o sebi. Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogih. Okrajno sodišče v Idriji dne 19. februarja 1949 


REGISTER DRŽAVNIH GOSPODARSKIH PODJETIJ

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 22.3 1949 št.10

Sedež: Otalež.

Dan vpisa; 12 februarja 1949 Besedilo: Krajevna čevljarska delavnica.

Poslovni predmet: Popravilo stare obutve in izdelava novih čevljev.

Ustanovitelj podjetja. KLO Otalež

Operativni upravni voditelj: KLO Otalež

Za podjetje podpisuje: Vehar Viljem Otalež 193. upravnik do vrednosti 10000 din.

Okrajni LO Idrija, povereništvo za finance, dne 8 marca 1949. Št 605/ X- 48


Sedež: Plužnje.

Dan vpisa. 13 februarja 1949.

Besedilo. Krajevne žaga.

Poslovni predmet: Žaganje lesa za prebivalstvo

Ustanovitelj podjetje: KLO Otalež.

Operativno upravni voditelj KL0 Otalež.

Za podjetje podpisujeta; Vehar Vilijem upravnik in Rejc Jože. do vrednosti 10.000 din

Okrajni LO Idrija, poverjeništvo za finance, dne 8 marca 1949. Št, 604/X-49


UVEDBA POSTOPANJA ZA RAZGLASITVE ZA MRTVE

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 11.7 1950 št.22

Mlakar Anton, roj. 17.1. 1911 v Otaležu. Sin Jožefa in Rozalije rojene Makuc, delavec v Lazcu pri Otaležu št. 126. se od januarja 1944 pogreša. . Na predlog žene Mlakar Francke. Maribor, Pobrežje, Makedonska št. 5, se Uvode postopanje za razglasitev za mrtvega. 



UVEDBA POSTOPANJA ZA RAZGLASITVE ZA MRTVE

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 22.5 1951 ŠT.18

Peternelj Franc. roj. 18. IX. 1913, sin Ivana in Terezije roj. Bogataj, kmet v Otaležu 97, se kot italijanski vojak od 13. V. 1942 pogreša. Predlagateljica je Peternelj Katarina, Otalež 97, skrbnik Bašelj Marija, uslužbenka pri KLO Otalež. Priglasitveni rok: dva meseca od te objave. Okrajno sodišče v Idriji dne 7. maja 1951.

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 12.6 1951 ŠT.20

Bizjak Janez, roj. 23. VI. 1883, sin Valentine in Marije roj. Makuc, zidar v Otaležu, je odšel leta 1914 v Ävstro-ogrsko vojsko in se je zadnjič oglašal iz ruske fronte meseca septembra 1914. Predlagateljica je Brejc Marija, gospodinja. Otalež 84, skrbnik pa Peternelj Karol, nameščenec pri OLO Idrija.

ZADRUŽNI REGISTER


Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 10.7 1951 št.23

Besedilo: Kmetijska zadruga v Otaležu

Izbrišejo se Lapajne Jernej, Bevk Ivan, Filipič Ciril, Močnik Marija, Eržen Jože in vpišejo novi izvoljeni člani upravnega odbora: Zajc Franc, Jazne 233, kot predsednik Rejc Alojz, Plužnje 256, Močnik Franc. Lazec 66, Peternelj Alojzija, Lazec 72 Brejc Jože, Otalež 93, Pirih Dominik. Jazne 103 kmetje in Lapajne Franc, kmečki delavec Jazne 19. Okrožno sedišče v Gorici dne 22.junija 1951 Zt 43/48—19

UVEDBA POSTOPANJA ZA RAZGLASITVE ZA MRTVE

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 7.8 1951 ŠT.27

Lapajne Ivan, roj. 15. XII. 1921, sin Janeza in Štefanije, kmečki delavec, Otalež 120, je baje padel kot borec NOV 14. II. 1945 blizu Mostarja. Predlagateljica je Lapajne Štefanija, Otalež 150, skrbnik Bašelj Marija, predsednik KLO Otalež. Priglasitveni rok: dva mesece od te objave. Okrajno sodišče v Idriji dne 4. julija 1951.

ZADRUŽNI REGISTER

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 7.12 1953 ŠT.42





ZADRUŽNI REGISTER

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije19.1 1956 ŠT1

Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Otalež.

Zadruga posluje po 2, členu pravil.

Zadružni delež znaša 500 din. Jamstvo je desetkratno na vpisani delež. Upravni odbor šteje 5 do 11 članov.

Zadr a I 52/1 3294 Koper, 16. decembra 1955


ZADRUŽNI REGISTER

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 5.7 1956 ŠT22

Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j„ Otalež.

Izbrišejo se Eržen Franc. Bašelj Marija, Prebelj Ivan. Šturm Bernard in upravičenka za podpisovanje Bašelj Marija, vpišejo pa novi člani upravnega odbora: Bevk Gabrijel. Lazec 21, Jereb Dominik. Otalež 26. Močnik Andrej, Otalež 12, Mlakar Valentin, Masora št. 1. Novi upravičenec za podpisovanje je Filipič Ciril, blagajnik, Lazec 27.

Zadr a I 52/2



REGISTER GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 2.7 1959 št20

Besedilo: Obrtna delavnica »Mizar«, Otalež (Otalež 10).

Poslovni predmet: Stavbno in pohištveno mizarstvo in kolarstvo.

Ustanovitelj: KZ Otalež, sklep št. 641/58 z dne 12. XII. 1958, št. 04/12- 3110/2-58; delavnica se je konstituirala 9. I. 1959. V. d. upravnika: Zajc Ivan, podpisovala bosta še Močnik Andrej in Oblak Miha, v vseh finančnih zadevah neomejeno. Koper, 11. junija 1959. Reg a H 116/1

REGISTER GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ

Vir-Uradni list Ljudske republike Slovenije 24.9 1959 št30

Besedilo: Obrtna delavnica »Mizar«, Otalež.

Pri že vpisanem podpisovalcu Močniku Andreju se vpiše, da podpisuje kot v. d. upravnika, dosedanji v. d. upravnika Zajc Ivan se izbriše in vpiše kot podpisovalec v svojstvu knjigovodje.

Koper, 10. avgusta 1959. Reg a II 116/2 

Vir-Digitalna knjižnica Slovenije -Dlib