Janez Wester se je rodil na Bledu v vasi Zagorice 18.4. 1838 .Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Njegov gimnazijski sošolec je prvi slovenski župan ljubljanski g. Peter Oraseli. Nato je odšel študirat bogoslovje v centralno semenišče v Gorici ter postal duhovnik goriške nadškofije . V mašnika ga je posvetil 23. septembra 1864, knezo nadškof Andrej Golmajer. Novo sv. mašo je obhajal na otoku na Bledu 2. oktobra 1864. Dolga leta je služboval v goriški nadškofiji in bil povsod priljubljen in spoštovan zaradi zgledne značajnosti in vseh drugih vrlin. Služil je kot kaplan šest let v Cerknem, kjer je bil leta 1869 eden od ustanoviteljev narodne čitalnice .Potem je služboval kot kurat štiri in trideset let v Otaležu .Kdor je hodil po teh slikovitih krajih, je opazoval pozimi skoro nedostopne visočine in rebra s posameznimi hišami, ta ve, kako silno težavna je tu služba duhovnega pastirja ,zlasti v burji, snegu in zametih. »Zakaj ste me semkaj poslali« zdihoval je Wester prve mesece proti tedanjemu dekanu Jermanu ,»do cerkve imam po strmini 20 minut in cerkev sv. Katarina v Otaležu nima druzega ko prazne stene? « Kako se je na to vsestranskega dela junaško poprijel, dokazujejo na vse prav lepo izdelane ceste in pota ,sredi njih pa krasna cerkev ,gotovo ena najlepših na Goriškem. Leta 1887 je bil v veliko oporo prebivalcem pogorele vasi Lazec in je v širni Slovenski svet ponesel novice o tej tragediji .Časopis Soča je
23.9 1887 poročal: Nesreča nikoli ne počiva”. Velika nesreča je zadela nas, vas Lazec je preteklo nedeljo popoldne pogorela, in sicer 23 hiš in 9 gospodarskih poslopij, natlačene z pičo. Zažgal je neumen človek. Pogorelo je vse do tal, vsa klaja za živino, ljudem obleka in večinoma tudi živež, ker spravljeno je bilo že večidelj vse pod streho, tudi 8 živinčet je zgorelo. Zavarovana sta le dva pogorelca. Neizrekljiva stiska čaka ljudi, toliko bolj, ker je jesenske pridelke suša končala. Ljudem ni ostalo druzega, kot beraško palico prijeti in dobrih ljudi pomoči prositi. Revščina je strašanska, ubogi ljudje obupujejo. Če se kje nahaja kako dobro serce, ki hoče tem ubogim kaj pomagati, prosim ,naj se jih usmili! Vsak sold bo s hvaležnostjo sprejet in Bog bo dobrotnikom obilno poplačal .Hvala vsem, ki so do zdaj že pomagali!
V imenu pogorelcev,Janez Wester,vikar.
Duhovnik Ivan Wester je bil leta 1900 imenovan od okrajnega šolskega sveta v Tolminu za krajevnega šolskega nadzornika. Leta 1906 odšel v zasluženi pokoj, ki ga je preživljal v svoji lični hišici v Škofji Loki. Zlato mašo je obhajal 1. 1914. v podružni cerkvi »Črni grob« pri Škofji Loki in biserno mašo leta 1924 v cerkvi če. ss. Uršulink v Loki. Leta 1928 je prejel cerkveno odlikovanje .Imenovan je bil za škofovega duhovnega svetnika. Janez Wester se v javnem življenju sicer ni udejstvoval. Značilna nota njegovega političnega značaja pa je bila, da je bil izrazit Slovenec, nedostopen za kakršnekoli tuje vplive, ki bi utegnili kvariti slovenski značaj slovenskega rodu, čigar zvesti in odločni sin je vedno bil Deset dni po smrti svojega brata, šolskega svetnika, profesorja gospoda Avguština Westra, ki je bil pet let mlajši, je odšel v večnost tudi on, ki je bil najstarejši slovenski duhovnik. Umrl je 24.2 1932 v Škofji Loki.
BISEROMAŠNIK
JANEZ WESTER
Vir-Slovenec 25.2 1932 št.46
V današnji številki smo poročali, da je včeraj ob pol 5 popoldne umrl v Škofji Loki biseromašnik . g. Janez Wester, ki je dočakal visoko starost 94 let. Z njim je umrl najstarejši duhovnik ljubljanske in goriške škofije. V ljubljanski škofiji je poslej po letih najstarejši duhovnik msgr. Tomo Zupan. Pokojni g. biseromašnik Janez Wester se je rodil v Zagorici na Bledu 1. 1838. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani. Njegov gimnazijski sošolec je prvi še živeči slovenski župan ljubljanski g. Peter Oraseli. Nato je odšel študirat bogoslovje v centralno semenišče v Gorici ter postal duhovnik goriške nadškofije I. 1864. Nato je bil 6 let za kaplana v Cerknem, nakar je bil imenovan za župnika v Otaležu pri Cerknem, kjer je župnikoval celih 30 let, dokler ni I. 1906 odšel v zasluženi pokoj, ki ga je preživljal v svoji lični hišici v Škofji Loki. L. 1914 je praznoval svoj o zlato mašo, l. 1924 pa biserno mašo. Dve leti mu je še manjkalo, da bi bil dočakal še železni mašniški jubilej. Bog pa ga je poklical k sebi poprej, niti 14 dni ne za njegovi m bratom prof. Avguštinom, s katerim sta bila prisrčna prijatelja in sta ves čas življenja bratsko harmonirala. Pokojni biseromašnik se v javnem življenju sicer ni udejstvoval. Značilna nota njegovega političnega značaja pa je bila, da je bil izrazit Slovenec, nedostopen za kakršnekoli tuje vplive, ki bi utegnili kvariti slovenski značaj slovenskega rodu, čegar zvesti in odločni sin je vedno bil. Njegov pogreb bo jutri v četrtek 25. februarja ob pol 10 dopoldne v škofji Loki. Naj v miru počiva plemeniti mož!
SMRT NAJSTAREJŠEGA SLOVENSKEGA DUHOVNIKA
Vir-Domovina 3.3 1932 št .10
V Škofji Loki je predzadnji torek umrl bisernomašnik g. Janez Wester, duhovni svetnik goriške in ljubljanske škofije. Dosegel je častitljivo starost 94 let. Deset dni po smrti svojega brata, šolskega svetnika, profesorja gospoda Avguština Westra, ki je bil pet let mlajši, je odšel v večnost tudi on, ki je bil najstarejši slovenski duhovnik. Prej je dolga leta služboval v goriški nadškofiji in bil povsod priljubljen in spoštovan zaradi zgledne značajnosti in vseh drugih vrlin, ki morajo dičiti pravega narodnega svečenika. Časten mu bodi spomin!
