Življenje za cesarja!

Pred prvo svetovno vojno je takratna občina Otalež štela 1200
prebivalcev, vpoklicanih v vojno jih je bilo 160,padlih vojakov 46.

Naborniki

NOVICE
Vir-Novi čas(Gorica) 21.1 1915 št.4
Padel je na severnem bojišču posestnik Fr. Magajne, na dom. rez. pri 20. lov. bataljonu, doma iz Pluženj pri Otaležu.

Na severnem bojišču je padel Fr. Magajne , doma iz Pluženj pri Otaležu.(Vir-Domoljub 28.1 1915 št.4)

PADLI SLOVENSKI VOJAKI-JUNAKI
Vir-Svetovna vojska 1915 št.8
Franc Magajne.
Tudi on je bil kmet. Rojen je bil dne 21. novembra leta 1880. v Plužnah pri Otaležu na Goriškem . Služil je pri 20. lovskem polku. Od doma je šel dne 27, julija in našel smrt v Galiciji. Njegovi tovariši so pripovedovali, da je bil zadet v glavo. Kje pokriva zemlja njegovo truplo, se ne ve. Kot mladenič je bil vedno šaljiv, za vsakega je imel prijazno besedo. Do revežev je bil radodaren, sosedom je rad pomagal in ni nobenemu odrekel pomoči, ako je tudi sam s svojo kmetijo veliko trpel. Ko so gradili v Plužnah gasilski dom, se je izkazal zelo požrtvovalnega. Podnevi je delal na svoji kmetiji od ranega jutra do poznega večera v najhujši vročini. Zvečer je šel pa pomagat delat za gasilski dom.On je bil podnačelnik gasilskega društva.
Kot fant in kot oče je svoje verske dolžnosti vestno spolnoval. Zapušča tri male, nepreskrbljene otročiče in ženo,
V vojski je pisal dnevnik do 5. oktobra 1914, Ta dan se dnevnik konča, ker je ta dan končal Bog dneve njegovega zemeljskega življenja. , .

SLOVENSKI GROBOVI NA BOJIŠČIH.
Vir-Novi čas(Gorica)28.1 1915 št.5
Padel je na južnem bojišču, ko je stal na straži v gozdu Jagodnja dne 24. oktobra 1914. Matija Zajec iz Pluženj pri Otaležu. Bilje v zgleden krščanski mladenič. Ni zahajal po krčmah , ampak bil zelo priden in varčen , kar priča njegova zapuščnina. Žalostim staršem naše sožalje! Kot vojna žrtev je padel tudi Alojzij Mlakar iz Masore, ki zapušča vdovo in nepriskrbljene otroke. Vzorni krščanski mož gotovo uživa plačilo pri Bogu.

Vir-Ilustrirani glasnik 4.3 1915

Matija Zajec rojen v vasi Plužne, občina Otalež na Primorskem, je služil v 97. pp. in je padel,24 let star, dne 24. oktobra častne smrti na srbskem bojišču ter je tam tudi pokopan.Bil je ponos svojim staršem, ponos vsej fari otaleški. Ni ga bilo blizu okrog tako pridnega in varčnega mladeniča, kakor je bil naš prijatelj Matija, Že v svojem sedemnajstem letu je šel v Trst in si tam našel službo, podpiral starše in si še prihranil lepo vsoto denarja. Tudi sedaj so dobili starši 100 K, ki si jih je prihranil zadnje mesece svojega vojaškega služovanja. Zaman žalujejo za njim starši, dva brata,štiri sestre in nevesta.Bodi jim tolažba, ki je edina: Na svidenje !Tebi pa, dragi Matija,ki ti ni usojeno počivati pri nas, bodi srbska zemlja lahka!

POGREŠANI VOJAKI

Vir-Slovenec 1.2 1915 št.25


Franc Oblak, 27. dom. p., 1. nad. stot.; pojasnila na Katarino Oblak, Plužnja, p. Idrija 



PADLI IN UJETI VOJAKI.
Vir-Slovenec 4.3 1915 št 51
Iz Otaleža je doslej v ruskem ujetništvu 5 vojakov. ln sicer so v Atkarsku, Tomsku in Petropavlovsku. Najbrže jih je v resnici še več, ker od mnogih vojakov že več mesecev ni poročil, Življenje za cesarja so doslej dali trije Otaležani

IZ OTALEŽA

Vir-Domoljub 11.3 1915 št.10

Dragi »Domoljub«, ki nam prinašaš toliko novic iz bojnega polja,sprejmi jih nekaj tudi iz otaležkih hribov,s kranjske meje, Od tu smo poslali nad 100 vojakov v službo cesarju in domovini .Trije so že padli, eden na južnem, dva pa na severnem bojišču. Pet jih je v ruskem ujetništvu, kolikor nam je dosedaj znano; eden se nahaja celo v Petropawlowsku v Sibiriji ob reki Ischin, Enaka žalostna usoda tlači najbrže še mnogo drugih. Polovica vojakov se že več mesecev ni oglasilo,kakor: Jožef Bizjak, lov, bat. 20, II. K. Ivan Bizjak, 5. Marschkomp. II. 97. Rud.Slabe, Inf. R. 97, 12, Feldkomp Boštjan Kenda, Lir. 27. III. Batt, Oblak Franc, 27. L. I. R, I. K. Zajc Miha, 27. L. I. R. Bevk Matevž, 27. L. I. R. Tratnik Luka, Ldst. M. Battl, 151 in mnogo drugih. Kdor bi kaj vedel o navedenih pogrešanih vojakih, naj sporoči »Kmečki hranilnici v Otaležu «.

V TUJINI UMRL

Vir-Novi čas(Gorica)24.3 1915 št.13
Otalež : Žalostno novico je naznanila dne 16. marca t. L. družini Jerneja Golob došla brzojavka , da je umrl v bolnišnici v Sarajevu na pljučnici njih gospodar, posestnik in krčmar na »Logu« pri Otaležu, hšt. 12. Zapušča žalostno vdovo in dva nepreskrbljena otroka.Rojen je bil dne 21. avg. 1. 1880. v Plužnjah pri Otaležu.Služil je cesarju pri 27. dom br. p. p. 7. komp. na južnem bojišču. Pisal je pogosto domov svoji ženi in jo tolažil; veselil se je v zadnem pismu skorajšnega snidanja po slavni zmagi v krogu domače družine.
Žal, da se mu niso spolnile vroče želje!Bog ga je prej preselil iz viharnega bojnega polja v varno zavetje blaženega
miru. Še deset dni pred smrtjo je pisal svoji ljubi ženki Ivani, da je ozdravel od malega prehlada. V vojaški službi so še trije njegovi bratje. V 10 mesecih je izbrala smrt pet članov iz prizadete, zelo ugledne družine. Vse žalujoče ostale tolaži upanje, da se je preselil njih dobri » Jernej « v boljše življenje.

NOVICE
Vir-Novi čas(Gorica)24.3 1915 št.13

Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jakob Mlakar iz Jazn pri Otaležu, in sicer iz Moskve. Domači so že zgubili v se upanje,
da bi ga še kedaj videli.Piše, da je bil ranjen v Galiciji v nogo.Šest tednov je ležal v bolnišnici vLvovu , dokler ga niso Rusi naprej potegnili.Sedaj je že skoraj ozdravel. V ruskem vjetništvu zdihuje tudi Ivan Zajc iz Otaleža št. 8O., ki je služil pri 97. p. p. Pisal je iz Lukcjancwa. guv. Nižnji Novgorod. Vsi ujetniki želijo in prosijo Boga, da bi se kmalu videli s svojimi dragimi v svoji domovini.

posestnik v Masorih. št . 123 , občina Otalež . Rojen 1. junija 1881 . Takoj v začetku mobilizacije je odšel dobri in skrbni gospodar na bojno polje . Zastonj je tolažil svojo ženo , da se kmalu vidita . Umrl je vsled ran, zadobljenih v vojni, v tujini dne 23 . oktobra 1914 . Služil je kot častniški sluga pri 20 . lov . bataljonu . Zapušča štiri nepreskrbljene otroke in žalujočo vdovo . Mir njegovi duši, preostale pa Bog tolaži ! Dobri oče jih pričakuje v drugem življenju !

rojen 21 . avgust a 1880 . Odšel je takoj v začetku na južno bojišče . Pisal je tudi p dvakrat na teden svoji soprogi in skrbel tudi v tujini za družino . Neizprosna smrt mu je pokosila za časa njegove odsotnosti štiri otroke ; nazadnje je prišla še po njega , kakor da  bi želela dobro otrokom , češ , »brez očeta jih ne smem pustiti« . Umrl je dne 14. marca t. l, v res . bolnišnici v Sarajevu ; tri dni ga je morila huda pljučnica . V najhujši vročici se je še pripravil pisati domov svoji soprogi . Naslov na pismo je že napisal, kakor je bilo razvidno od domov poslane dopisnice , katero je poslala sestra usmiljenka . Lepše smrti pač ni mogel umreti. Ganljivo je čitati pismo sestre usmiljenke o njegovih zadnjih trenutkih . Po prejemu sv . zakramentov , vdan popolnoma v voljo božjo , je umrl med klicanjem sv . imen : »Jezus in Marija! « — Bil je skrben gospodar , vzoren oče svoji družini, pri vseh priljubljen radi svojega mirnega značaja(Vir-Ilustrirani glasnik 15.1 1915 št.1)

VESTI IZ GORIŠKE

Vir-Edinost(Trst) 27.3 1915 št.86

Počasi se oglašajo iz ujetništva, ker je težko, oglasiti se hitro. Ni dvoma, da vsak ujetnik želi takoj pisati domov , ali predno more to storiti, poteče navadno mnogo časa. Dolgo so čakali tudi pri Mlakarjevih na Jaznah pri Otaležu na Cer kljanskem, ali se še oglasi kedaj Jakob ali nikoli. Slednji je le pisal. Ranjen ie bil v Galiciji, v Lvov u je ležal v bolnišnici šest tednov, potem so ga Rusi odpeljali s seboj. Pisal je iz Moskve.

DOMAČE VESTI

Vir-Edinost 8.4 1915 št.97

Pogreša se Tomaž Eržen iz Otaleža, vojak 27 . domobranskega polka. 1. marš- bataljona, 3. stotnije; pojasnila Mariji Eržen, Otalež štev. 200, pošta Idrija.

VOJAK UMRL.
Vir-Glas naroda(New York) 21.4 1915 št.93
V rezervni bolnišnici v Sarajevu je umrl vsled pljučnice Jernej Golob, posestnik in trgovec na Logu pri Otaležu. Služil je pri domobranskem pešpolku št. 27. 7. četa. Od štirih bratov, ki služijo v vojski, je on prvi padel. Zapušča vdovo in dvoje otrok.

OTALEŽ

Vir-Amerikanski slovenec 23.4 1915 42
Umrl je v rezervni bolnišnici v Sarajevu usled pljučnice g. Jernej Golob,posestnik in trgovec na Logu pri Otaležu. Služil je pri 27. domobr. pešpolku št. 27, 7. četa. Od štirih bratov,ki služijo sedaj cesarju, je on prvi dal življenje za domovino. Zapušča vdovo in dvoje otrok.

OTALEŽ

Vir-Domoljub 20.05.1915 letnik 28, številka 20

 lz ruskega ujetništva se kar zaporedoma oglašajo naši vojaki.Pišejo, da nobenega pisma ne dobijo od doma, dasiravno se jim pisma pošiljajo. Do sedaj jih je že kakih 20 po številu v ujetništvu, padli pa so štirje. 

POGREŠA SE

Vir-Slovenec 29.5 1915 št.120
od 23. decembra 1914 Jan.Svetik c. kr. domobr. polk št. 27., 3. nadom. stotnija, vojna pošta št. 48. Kdor kaj ve o njem, naj izvoli sporočiti njegovemu očetu Jan. Svetiku v Plužnjah pri Otaležu, pošta Cerkno na Goriškem.

IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA.

Vir-Slovenski narod 29.7 1915 št 171

Ivan Bevk piše posestniku Antonu Slabetu v Otaležu pri Cerknem na
Prirmorskem:
. . . . Dam ti na znanje, da sem živ in zdrav v Aziji v vojnem ujetništvu in težko čakam, kdaj bo konec vojske. Pozdrav tebi, ženi in vsej družini

IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA

Vir-Slovenski narod (New York) 30.9 1915 št .32

Ivan Bevk piše posestniku Antonu Slabetu v Otaležu pri Cerknem na Primorskem...Dam ti na znanje,da sem živ in zdrav v Aziji v vojnem ujetništvu in težko čakam,kdaj bo konec vojske.Pozdrav tebi,ženi in vsej družini.V Tažkentu dne 27.junija 1915 

VOJNA

Vir-Učiteljski tovariš 30.6 1916 št.13

STANKO TERDAN
Po dolgih devetnajstih mesecih strahu in upov je prišlo šele sedaj na c. kr. sodnijo v Cerknem na Goriškem uradno obvestilo,da je dne 21. novembra 1914 umrl v bolnici v Felzovikozu na Ogrskem naš ljubljeni, zvesti tovariš Stanko Trdan, učitelj voditelj v Otaležu pri Cerknem.

OTALEŽKE NOVICE

Vir-Domoljub 15.2 1917 št.7

Vojska nam je pobrala najboljše gospodarje. V zadnjem času je padel junaške smrti za domovino, zadet od mine na italijanskem bojišču pri Bovcu Franc Bašelj, gospodar iz spoštovane, ugledne družine v Gor, Jaznah. Za njim žaluje mlada vdova, nedolžni sinček, oče in sestre. Blag spomin vrlemu možu, preostale pa tolaži ljubi Bog! Vseh je čez 200 na vojski iz naše duhovnije. Umrlo jih je že za domovino 16; pogrešanih je okoli 20, v ujetništvu jih zdihuje 30.

Vir-Ilustrirani glasnik 7.12 1916 št.14

NA STRAŽI— V SNEŽNEM GROBU

Vir-Domoljub 01.03.1917 št.9

Vojak Fr. Rejc iz Otaleža opisuje, kako se mu je godilo, ko je poslan na stražo v snegu plezal na vrh hriba, a se mu je izpodrsnilo »Človek je vedno v nevarnosti, posebno pa pred plazovi, ki marsikomu ugonobijo življenje. Tudi jaz sem bil v zelo veliki nevarnosti. Ravno tri dni poprej, preden sem prišel v bolnišnico, sem mislil, da bom moral v strašnem snegu umreti. Bilo je proti večeru, ki ga ne bom nikdar pozabil. Šel sem na stražo gor na visoko, strmo goro, ki smo z nje opazovali, kaj dela sovražnik. Tisti večer je pa bilo zelo temno; megla je bila tako gosta, da nisem prav nič videl. Burja je pihala, da mi je hotela sapo zapreti. Steze nobene, vse je bilo zamedeno. Kam naj se obrnem? Vedel sem samo to, da moram kvišku. Prišel sem na vrh, a še prezgodaj, kajti storil sem korak predaleč — zmanjkalo mi je stopinje . . , Kakor po brzojavu sem se zvalil po strašni pečini naravnost proti sovražnikovim postojankam. Edina sreča zame je bila, da je bila od zdolaj napeta žica proti sovražniku. Vanjo sem telebnil z vso močjo. Bil sem ves opraskan in krvav, da sem se komaj vzdignil. Strah, ki sem ga prestal, se ne da popisati; zraven tega sem bil pa še tako blizu sovražnika. S težavo in stokom sem jel plezati nazaj: šel sem navzgor, gledal pa navzdol, ker sem se bal, da bi me ujela sovražnikova patrulja. Seveda sem bil tudi jaz na vse pripravljen: patronov sem imel dovolj in tudi puška je bila nabita. Ali sreča božja, da me sovražnik v temi ni videl; bilo je pa tudi mraz in se je Italijan skrival v varnem zavetju. Šel sem počasi in previdno; na vsako stopnjo je bilo treba paziti, ker je bil sneg zmrznjen, kakor kamen; le po vrhu je bilo malo suhega snega, tako da je bilo zelo nevarno hoditi. Ali vendar sem srečno priplezal do vrha. Tu je pa bila velika peč. kakor nekak obronek. Skrbelo me je, če bom mogel čez. Vso svojo moč spravim skupaj ter se poženem, kar morem. A stopnje mi zmanjka in zopet zdrknem ravno tja, kjer sem bil poprej. Zdaj pa skoraj že nisem mogel več vstati. Zeblo me je tako, da nisem nič več čutil ne rok, ne nog; zato sem bil že obupal, da se rešim. Zjokal bi se bil, a moje oči so bile trudne in zaspane; ni bilo nič solza v njih, V strahu in mrazu ves onemogel se zravnam, pokleknem v sneg, dvignem roki proti nebu ter kličem: Jezus, Marija in sv. Jožef pomagajte mi! Pridite mi na pomoč zdaj in ob moji smrtni uri! Molil sem še več lepih molitvic, ki me jih je še mati naučila, Nato vstanem pokonci, pogledam okrog sebe, če me opazuje sovražnik, pa ni bilo nikjer nič videti. S težavo se napravim zopet na pot. Ko dojdem do onega obronka, kakor poprej, nisem vedel, kaj naj počnem. Naprej bi rad šel, pa si nisem upal, ker bi lahko zopet zdrsnil v prepad. Ves zdvojen vzamem bajonet, ga zabodem v sneg, obesim puško nanj, pokleknem in začnem zopet moliti. Molil sem tako presrčno, kakor še nikdar v življenju. In res ,moja goreča molitev je bila uslišana. Ko sem še kleče molil, začujem, da jena vrhu nekdo s piščalko zažvižgal, Vedel sem takoj, da mene iščejo, zato sem se tudi jaz oglasil — pa ne le enkrat. Poprej bi bil rad klical, ali sem se bal, da bi me Italijani zasačili. Sedaj sem se pa prepričal, da mi je smrt gotova, če se ne oglasim. Zato sem kričal, kar se je dalo, četudi so me Italijani slišali. Kmalu me pride iskat neki vojak, ki je bil na vrh navezan. Seveda naveže tudi mene zraven, potem pa naju oba kvišku vlečejo toliko časa, da sva bila na vrhu. — Da sem bil rešen tisti večer, se moram prav gotovo zahvaliti le Bogu in Materi božji, ki me je tako čudovito varovala. Ta dogodba, ki sem jo tu zapisal, mi ostane živo v spominu vse življenje.

ČEZ DVE LETI IN POL

Vir-Domoljub 02.08.1917 št.31

Družina-Jožefa Eržen iz Otaleža je dobila šele po dveh in pol letih pismo od svojega sina Ivana Eržen, ki se je oglasil iz ruskega ujetništva.Pravi, da je že večkrat pisal, a pisma niso domači nobenega prejeli. V tolažbo in upanje vsem tistim, ki še ne vedo za usodo svojih dragih.

Rejc .A. iz Otaleža, padel 1917 na Škabrjelu(Vir-Koledar za navadno leto 1921)

Trebše Rih. iz Otaleža, padel 1914 v Galiciji.(Vir-Koledar za navadno leto 1921)

Vir-Ilustrirani glasnik 16.3 1916 št.29

BOMBE V OTALEŽU

Vir-Domoljub 9.8 1917 št.32

Kaj neki je zmotilo italijanske letalce, da so privršali celo nad skromni Otalež ter vrgli (28. julija) kar 20 bomb nad mirno vas! Ako jim je samo na tem, da raztrosijo strelivo, bi pač ne bilo treba letati po zraku in begati mirnih ljudi, zadeli itak niso nič.


VOJAŠKE NOVICE

Vir-Domoljub 8.11 1917 št.45

Po treh letih se je oglasil iz ruskega ujetništva Tomaž Eržen iz Otaleža 200. Pisal je že večkrat, a domači niso prejeli do sedaj še nlkakega obvestila. 

VII VOJNO POSOJILO

Vir-Edinost Trs t6.1 št. 6 ,7.1  št .7  in 10.1 št.10 1911

Pri goriški poslovalnici c. kr. av. sklada za vojniške vdove in sirote so podpisali: Po 1000 kron- Slabe Anton Otalež,Slabe Marija Otalež,Jevšček Gizela Lazec,Pavšič Gregor Gorenje Jazne,Peternelj Marija Lazec,Peternelj Franc Lazec,Peternelj Frančiška Lazec,Peternelj  Anton Lazec, Pucelj Katarine Plužne,Zajc Gabriela Plužne, Prebel Katarina, Plužne , Pavšič Franca Plužne, Fenagelj Eliza, Otalež, Rejc Franc  Gorenje Jazne,Bizjak Marija Otalež,Lipužič Branka Lazec,Močnik Angela Lazec,Močnik Vencel Lazec,Kofol Marjeta Lazec,Močnik Franc Lazec,Lipužič Marija Lazec,Mlaker Rozalija Lazec,Razpet Alojzija Otalež,Bašelj Franc Gorenje Jazne,Bašelj Ana Jazne,Bašelj Franca Jazne,Bašelj Matilda Jazne, Bašelj Ivan Gorenje Jazne,Zajc Marija Gorenje Jazne ,Zajc Franc Gorenje Jazne ,Zajc Frančiška Gorenje Jazne,Rejc Reza Dolenje Jazne  Po 2000 kron- Zajc Andrej Plužne,Zajc Terezija Otalež,Jereb Feliks Otalež,Peternelj Rozalija Plužne,Pavšič Ivan Plužne Po 4000 kron Seljak Ivan Otalež,Močnik Anton Otalež Šuligoj Katarina Plužne ,Rejc Marija Dolenje Jazne Po 5000 kron Bašelj Marija