Rodoljub,profesor, publicist in kulturni ter politični delavec
Rodil se je 21. decembra, leta 1931 v Otaležu na Cerkljanskem.Umrl 9.2 2019 v Ljubljani.
Otroška leta preživljal v Otaležu.Takrat je bila Primorska pod Italijo. Oče je bil sezonski gradbeni delavec in zato veliko časa odsoten,zato so za tri brate skrbeli stari starši.Ti so ga še pred vstopom v šolo naučili brati in pisati slovensko.Prvih pet razredov osnovne šole, v katero je vstopil leta 1937 na Travniku pri Otaležu, je poslušal v italijanskem jeziku.Slovenščino je lahko uporabljal le doma in v cerkvi. Od leta 1942 pouk ni več potekal redno, zato je do konca vojne obiskoval priložnostno partizansko šolo v slovenskem jeziku. Med letoma 1945 in 1947 je obiskoval nižjo gimnazijo v Cerknem, nato pa višjo gimnazijo v Postojni, kjer je leta 1952 maturiral. Diplomiral je iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Leta 1952 je maturiral na višji gimnaziji v Postojni. Diplomiral je iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Bil je štipendist in tako je svojo prvo službo nastopil kot vzgojitelj v Mladinskem domu v Tolminu. Sledilo je enoletno služenje vojaškega roka in leta 1959 je dobil službo na gimnaziji v Idriji. Najprej je poučeval francoščino, pozneje slovenščino. Poklic šolnika je opravljal polnih deset let. Dijake je vključil v gibanje, iz katerega je nastala revija Kaplje. P
Konec šestdesetih let postane tajnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Idriji. Naslednjih dvajset let se je posvetil muzejski službi. Kot dober poznavalec primorske zgodovine je bil leta 1971 povabljen v Goriški muzej. Leta 1980 prevzame delo kustosa dokumentalista v mestnem muzeju Idrija.
Tomaž Pavšič je bil med prvimi primorskimi izobraženci, ki so se dejavno vključili v procese, ki so privedli do demokracije in osamosvojitve Slovenije. Na volitvah 22. aprila 1990 je sodeloval kot član Slovenske demokratične zveze v koaliciji demokratičnih strank, združenih v Demos. Izvoljen je bil za poslanca v zboru občin kot predstavnik idrijske občine. V zboru je opravljal tudi naloge predsednika odbora za kulturo. Zavzemal se je za interese Idrijsko-Cerkljanske regije, med drugim je zahteval obnovo prometnice med Logatcem in Tolminom, ki se tudi na njegov predlog danes imenuje Keltika. Leta 1991 je, takoj po enajstdnevni vojni za Slovenijo, v Aosti predaval o Sloveniji in njenem položaju. Tam ga je kot predstavnika nove republike Slovenije sprejel takratni papež Janez Pavel II. Leta 1993 je postal vicekonzul na Slovenskem generalnem konzulatu v Trstu. Leta 1997 se je upokojil.
Vsa leta je aktiven na področju kulture in društvenega življenja. Že od šolskih let je rad nastopal, kasneje tudi organiziral kulturne prireditve. Prijateljeval je s pisateljem Francetom Bevkom, ki ga je večkrat spremljal na literarnih srečanjih, po njegovi smrti pa organiziral prireditve v njegov spomin.
Tomaž Pavšič(prvi z desne) na otvoritvi Bevkove knjižnice v Cerknem leta 1970.V času študija je bil aktiven v Klubu primorskih študentov (1952–1956), v okviru katerega so delovale igralske skupine in se prirejali glasbeni in literarni nastopi. Kot govorec, povezovalec programa in odgovorni za stike z javnostjo je sodeloval s Primorskim akademskim zborom Vinko Vodopivec. Leta 1965 je bil med pobudniki za ustanovitev idrijskega Komornega zbora Zorko Prelovec. Sodeloval je s Klubom starih goriških študentov, predvsem kot slavnostni govornik, ob desetletnici delovanja kluba leta 1973 pa je njihovo delo povzel v prispevku Kulturno delo Kluba starih goriških študentov, ki je bil objavljen v Jadranskem koledarju. Je član kulturnega združenja Mitteleuropa, ki obuja ljudsko tradicijo in povezovanje srednjeevropskih narodov ob spominu na staro Avstrijo. Združenje mu je leta 1996 podelilo visoko odlikovanje Laudi et honoris Signum. Že od samega začetka leta 1991 je član Svetovnega slovenskega kongresa, ki povezuje Slovence doma in po svetu. Aktivno se zavzema za slovensko manjšino v Italiji in Avstriji. Pogosto nastopa kot govornik na literarnih večerih, otvoritvah razstav, javnih prireditvah, predaval je v sklopu idrijskih Muzejskih večerov … Sodeloval je s Slovenskim papeškim zavodom Slovenik v Rimu, ki vsako leto pripravi simpozij, posvečen znani osebnosti. Pavšič je predaval na simpozijih, ki sta bila posvečena Ivanu Trinku in Frančišku Borgii Sedeju. Bil je slavnostni govornik ob odkritju spomenika Filipu Terčelju v Šturjah.
S svojimi prispevki je sodeloval v časniku Slovenski Jadran, Primorskih novicah, Delu, reviji Bori, katere soustanovitelj je bil, v Idrijskih razgledih, Goriškem letniku. Kot pisec in urednik je bil nepogrešljiv pri idrijski oporečniški reviji Kaplje, katere glavni ustanovitelj je bil in v kateri so objavljali ideološko zelo različni pisci. Za Primorski slovenski biografski leksikon je sestavil več geselskih člankov. Leta 2004 je dal pobudo in sprožil akcijo za postavitev spomenika Simonu Gregorčiču v Gorici, ki so ga ob 100-letnici njegove smrti (2006) zamejski Slovenci postavili v Ljudskem vrtu.Raziskal je kratko bivanje Pier Paola Pasolinija v Idriji (1930–1931) in dal pobudo, da je Občina Idrija leta 2012 znamenitemu filmskemu ustvarjalcu postavila spominsko ploščo. Srečamo ga v raznih filmskih dokumentarnih zapisih (o Jožetu Felcu, o rapalski meji), sam pa je dal pobudo za dokumentarec Janeza Pirca o Eziu Martinu, Bevkovem prevajalcu.
Tomaž Pavšič je eden izmed najbolj znanih primorskih oporečnikov šestdesetih in sedemdesetih let.
