Leta 1884 je bila v knjigi Monografija Julijskih Alp med Tilmentom, Savo in Reškim zalivom opisana trasa še nedokončane ceste Želin - Idrija , ki je potekala mimo krajev takratne davčne občine Otalež.
Želin-Zgornja Idrija .—Delno zgrajeno, delno v gradnji in delno načrtovano od Želina do Zgornje Idrije; nato cesta, široka 3,50–4 m, z dobro površino in dobrim vzdrževanjem do Zgornje Idrije.
Odcepi se od ceste blizu mostu Želin in poteka z neobčutljivim vzponom vzdolž desne strani Idrije, 10–16 m nad rečno strugo, ter seka polovico strmega pobočja, travnatega ali redko gozdnatega, ki ga prečkajo globoko ugreznjene grape. Od križišča Želin je zgrajen 800 m dolg odsek; odsek, ki od prejšnjega doseže mlin Otalež (južno od cerkve), je v gradnji, preostali odsek pa je bil pravkar trasiran do meje okrožja Idrija, nato pa je še vedno v načrtovanju. V zgrajenem odseku, razen nekaj podpornih zidov, ni umetniških del; v tistem, ki je v gradnji, pa so:
Suho zid na grapi južno od Lazca, dolg 45 m, širok 3 50 m, visok 6 m, z dvema jaškoma dolžine 50–2 m. razpon; nevaren za vozove.
Suhi kamniti nasip na reki južno od Pluženj dolg 86 cm, širok 7,5 m na ravni ceste, visok 8–10 cm, na sredini prekinjen z majhnim lesenim mostom z enim razponom, dolgim 6 m, brez učinkovitega uničenja.
Suhi kamniti nasip na grapi južno od Otaleža, dolg 48 m, širok 3 m 50 m, visok 2–6 m, z jaškom razpona 2 m 50 m, tik pred nasipom je cesta vklesana v skalo in podprta s kamnom proti reki, nevarno za vozove, ne pa tudi za pešce, ki lahko prečkajo zgoraj. Prehodi na obeh grapah, med katerima leži Na Mlahaz, manjkajo, vendar jih ne bi bilo težko nadomestiti z klančinami in majhnimi mostovi . Na odseku v gradnji poleg prej omenjenih dveh umetniških del manjkajo še nekateri podporni zidovi, skoraj povsod pa manjka gramoz. Po lokalnih informacijah naj bi bil dokončan leta 1879, z manjšimi deli pa bi ga lahko že uporabljalo topništvo. Trasirana cesta poteka vzdolž reke, dokler ne doseže stare ceste, ki se spušča iz Otaleža proti jugozahodu Desive in ji sledi do meje Idrije, zelo enostavno jo bo zgraditi, saj poteka po položnem travnatem pobočju in bi bila trenutno že uporabna za topništvo. Stara cesta od pod Jaznami do Spodnje Idrije je kolovoz, širok 1,30–2 m, z majhnimi proti pobočji in kamnito ali tlakovano površino tu in tam, ponekod je podvržena poplavljanju reke, drugje pa jo obdajajo nizki zidovi in žive meje, v zadnjem kilometru pred prihodom v Spodnjo Idrijo ni manjša od 2 m in ima dobro dno, z majhnimi pohodnimi deli jo je mogoče spraviti v izvedljivo stanje za lahko topništvo, v Spodnji Idriji lesen most s kamnitimi oporniki, s tremi stebri, dolg 42 m, širok 3 m20, visok 3 m50–4 m. Od Spodnje Idrije do Zgornje Idrije poteka vzdolž dno ozke doline med zelo strmimi pobočji, s pašniki in redkim gozdom, skoraj povsod podprto z zidovi ali z nasipi, visokimi 4–6 m na rečni strugi. Leva stran Idrije in Želina je zelo strma, visoka, prekrita z redkim gozdom in pašniki, prehodna le po poteh. Idrija s svojo strugo, široko 30–40 m, zaseda skoraj celotno dno doline in je na mnogih mestih prehodna za pešce. Pod Jagrščami, Plužnjami, Jaznami in Podschonam se prečka po štirih lesenih ploščadih, dolgih 35–40 m in širokih 0,80 m.
Le zelo majhne enote (2–4 čete) lahko tu in tam taborijo ob cesti.
Na podlagi izvidnice, opravljene 4. avgusta 1878. Iz informacij, zbranih na lokaciji poleti 1880, je razvidno, da je cesta Želin–Spodnja Idrija popolnoma dokončana.
Odcepi se od ceste blizu mostu Želin in poteka z neobčutljivim vzponom vzdolž desne strani Idrije, 10–16 m nad rečno strugo, ter seka polovico strmega pobočja, travnatega ali redko gozdnatega, ki ga prečkajo globoko ugreznjene grape. Od križišča Želin je zgrajen 800 m dolg odsek; odsek, ki od prejšnjega doseže mlin Otalež (južno od cerkve), je v gradnji, preostali odsek pa je bil pravkar trasiran do meje okrožja Idrija, nato pa je še vedno v načrtovanju. V zgrajenem odseku, razen nekaj podpornih zidov, ni umetniških del; v tistem, ki je v gradnji, pa so:
Suho zid na grapi južno od Lazca, dolg 45 m, širok 3 50 m, visok 6 m, z dvema jaškoma dolžine 50–2 m. razpon; nevaren za vozove.
Suhi kamniti nasip na reki južno od Pluženj dolg 86 cm, širok 7,5 m na ravni ceste, visok 8–10 cm, na sredini prekinjen z majhnim lesenim mostom z enim razponom, dolgim 6 m, brez učinkovitega uničenja.
Suhi kamniti nasip na grapi južno od Otaleža, dolg 48 m, širok 3 m 50 m, visok 2–6 m, z jaškom razpona 2 m 50 m, tik pred nasipom je cesta vklesana v skalo in podprta s kamnom proti reki, nevarno za vozove, ne pa tudi za pešce, ki lahko prečkajo zgoraj. Prehodi na obeh grapah, med katerima leži Na Mlahaz, manjkajo, vendar jih ne bi bilo težko nadomestiti z klančinami in majhnimi mostovi . Na odseku v gradnji poleg prej omenjenih dveh umetniških del manjkajo še nekateri podporni zidovi, skoraj povsod pa manjka gramoz. Po lokalnih informacijah naj bi bil dokončan leta 1879, z manjšimi deli pa bi ga lahko že uporabljalo topništvo. Trasirana cesta poteka vzdolž reke, dokler ne doseže stare ceste, ki se spušča iz Otaleža proti jugozahodu Desive in ji sledi do meje Idrije, zelo enostavno jo bo zgraditi, saj poteka po položnem travnatem pobočju in bi bila trenutno že uporabna za topništvo. Stara cesta od pod Jaznami do Spodnje Idrije je kolovoz, širok 1,30–2 m, z majhnimi proti pobočji in kamnito ali tlakovano površino tu in tam, ponekod je podvržena poplavljanju reke, drugje pa jo obdajajo nizki zidovi in žive meje, v zadnjem kilometru pred prihodom v Spodnjo Idrijo ni manjša od 2 m in ima dobro dno, z majhnimi pohodnimi deli jo je mogoče spraviti v izvedljivo stanje za lahko topništvo, v Spodnji Idriji lesen most s kamnitimi oporniki, s tremi stebri, dolg 42 m, širok 3 m20, visok 3 m50–4 m. Od Spodnje Idrije do Zgornje Idrije poteka vzdolž dno ozke doline med zelo strmimi pobočji, s pašniki in redkim gozdom, skoraj povsod podprto z zidovi ali z nasipi, visokimi 4–6 m na rečni strugi. Leva stran Idrije in Želina je zelo strma, visoka, prekrita z redkim gozdom in pašniki, prehodna le po poteh. Idrija s svojo strugo, široko 30–40 m, zaseda skoraj celotno dno doline in je na mnogih mestih prehodna za pešce. Pod Jagrščami, Plužnjami, Jaznami in Podschonam se prečka po štirih lesenih ploščadih, dolgih 35–40 m in širokih 0,80 m.
Le zelo majhne enote (2–4 čete) lahko tu in tam taborijo ob cesti.
Na podlagi izvidnice, opravljene 4. avgusta 1878. Iz informacij, zbranih na lokaciji poleti 1880, je razvidno, da je cesta Želin–Spodnja Idrija popolnoma dokončana.
Vir-
Monografia delle Alpi Giulie fra Tagliamento, Sava e Golfo di Fiume 1884 . Ricognizioni negli anni 1877.Monografija Julijskih Alp med Tilmentom, Savo in Reškim zalivom leta 1884.
Raziskave v letih 1877.
Raziskave v letih 1877.
Opomba-
PODSCHONAM , Avstrija, Ilirija, Goriška, okraj Tolmin, zaselek pri Jaznah., Oesterreich , Illyrien , Kr . Górz , Bezirke . Tolmein , Weiler bei Jaspina
-Vir- Topographisch-statistisch-historisches Lexikon - Topografsko-statistično-zgodovinski leksikon 1847
Ni komentarjev:
Objavite komentar