Vraže iz Cerkljanskega, "zbiralca narodnega blaga na Cerkljanskem " Roberta Janeza Jereba iz Otaleža (rojen 30. V. 1859)
![]() |
Vir- Novi glas (Gorica-Trst) 18.12 1997 št.49 |
Opis šege , ki jo je zapisal takratni četrtošolec goriške gimnazije Janez Jereb verjetno leta 1872 med počitnicami v rojstnem kraju Otaležu.
Sredopostna ali sredpostna sreda
Le še kot šala ostala je tudi na Cerkljanskem nekdanja narodna vera, da na sredpostno sredo „babo žagajo“, in to: živo babo čez sredo života. Vès post namreč dobivajo po kmetskih hišah najslabejše hrane: zelja, repe, kuhanih hrušek itd., na sredpostno sredo pa,obil žgancev, z maslovnikom (,,masovnikom") zabeljenih, in sicer dopoldne ); radovednežu, kateri bi rad védel in videl, kako „babo žagajo“, rečejo pred,kosilom', da bodo zdaj tam pa tam (precej daleč) babo žagali. Radovednež hití tja; oni mu pa tačas . . žgance pojedó. (Zap. g. J. Jereb.)
LETOPIS MATICE SLOVENSKE- za leto 1892 v članku Karla Štreklja - IZ BESEDNEGA ZAKLADA NARODOVEGA-
S.JERNEJ ALI JERNEJ, JERNEJEVO (24. avgusta).
Na sv. Jerneja dan se ne sme orati; kdor pa le orje, tega sreča sv. Jernej in pravi: „Ti me ne spoštuješ; jaz sem uže dosti dolgo na meh odrt; zdaj bom pa tebe odrl in tvojo kožo nosil". In odere ga. (Na Cirkljanskem zap. g. J. Jereb.)
VELIKA MAŠA, VELIKA GOSPOJNICA ALI VELIKI ŠMARIJN = Vnebovzetje [Marije d. ali Marijino](15. avgusta).
Na Goriškem (Cirkljanskem) mislijo, da zleze na Rožnico vsa ,lezerčina' v vodo, zato se ne sme nikdo kopati ta dan. (Zapisal g. J. Jereb.)
MALA MAŠA ,MALA GOSPOJNICA ALI MALI ŠMARINJ = Marije device rojstvo (8. sept.).
Gosp. J. Jereb, priobčivši nam, da na „Rožnico" (,Veliko šmarijo' 15. avgusta) zleze na Cirkljanskem vsa ,lezerčina' v vodo itd., piše nadalje: „zopet na drug Marijin praznik (ne vem, ali 25. marca ali pa 8. sept.) ne sme se na drevesa plezati, ker je takrat tako velik praznik, da celo ,laznina' sili kvišku . . proti nebeški kraljici, in vse kar lazi, je ta dan po drevju. Te in one prepovedi se vsakdo strogo drži.
MESEC(LUNA)
„Mlaj ima veliko moč na poljske pridelke; o mlaju ne sme se ni sejati, ni žeti, sicer žito prazno klasje rodi, oziroma spravljeno trohni, korun (krompir) o mlaju okapan, gnije, — niti sadja ne smeš o mlaju spravljati, ni detelje, ni trave kositi itd. Nekaj je baje resničnega pri tem; večkrat sem se pa prepričal sam, da niso lačna goveda niti pokusila jako lepe detelje, o mlaju pokošene, najslabšo pičo pa grabila v slast; večina tega, kar se pripoveduje o ,mlade lune' vplivu, je seveda le prazna vera ali pa vraža." (S Cerkljanskega Zapisal. J. Jereb).
LETOPIS MATICE SLOVENSKE - za leto 1894 v članku J. Navratila -SLOVENSKE NARODNE VRAŽE IN PRAZNE VERE PRIMERJENE DRUGIM SLOVANSKIM IN NESLOVANSKIM-
USODNA ZNAMENJA PO LJUDEH
Ako se odpraviš na dolgo pot ali po drugačnem opravilu, ,moraš' najprej srečati možkega; ako je pa prvi človek, katerega srečaš, ženska,, morda celo . . stara baba, imel bodeš nesrečo. (Na Cerkljanskem; zapisal g. J. Jereb.)
USODNA ZNAMENJA PO STVAREH SPLOH
Cerkljanska vera pa uči tako: Ako ,zvoni' ogenj v peči, vrzi ne koliko kruhovih drobtin v plamen, zmoli tudi očenaš za duše v vicah, in rešena bo duša iz vic. (Zapisal. g. J. Jereb.)
![]() |
Vir- Soča (09.05.1879, številka 19) |
Ni komentarjev:
Objavite komentar